Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odpadkih

V Uredbi o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15) se v 3. členu za 4. točko doda nova 5. točka, ki se glasi: »5. lastnik predelane snovi ali predmeta je oseba, ki je odpadke predelala v predelano snov ali predmet, ali oseba, ki je od izvajalca predelave odpadkov pridobila iz odpadkov reciklirano ali drugače predelano snov ali predmet;«. Dosedanje 5. do 9. točka postanejo 6. do 10. točka. Dosedanja 10. točka, ki postane 11. točka, se spremeni tako, da se glasi: »10. obdelava odpadkov so postopki predelave ali odstranjevanja odpadkov, vključno s postopki priprave odpadkov za predelavo ali odstranjevanje;«. Dosedanje 11. do 17. točka postanejo 12. do 18. točka. Za dosedanjo 17. točko, ki postane 18. točka, se doda nova 19. točka, ki se glasi: »19. predelana snov ali predmet so proizvodi, materiali ali snovi za prvotni namen ali druge namene, pridobljeni v postopku recikliranja ali drugačne predelave odpadkov;«. Dosedanja 18. točka, ki postane 20. točka, se spremeni tako, da se glasi: »20. predelava odpadkov je vsak postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v okviru dejavnosti posamezne osebe ali v gospodarstvu kot celoti, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali tako, da so odpadki pripravljeni za izpolnitev te določene funkcije. Postopki predelave so navedeni v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe, pri čemer pa so mogoči tudi drugi postopki predelave;«. Dosedanje 19. do 23. točka postanejo 21. do 25. točka. Dosedanja 24. točka, ki postane 26. točka, se spremeni tako, da se glasi: »26. priprava odpadkov za ponovno uporabo so postopki predelave odpadkov, pri katerih se s preverjanjem, čiščenjem ali popravilom proizvodi ali sestavni deli proizvodov, ki so postali odpadki, pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predobdelave;«. Dosedanja 25. točka, ki postane 27. točka, se spremeni tako, da se glasi: »27. recikliranje odpadkov je vsak postopek predelave odpadkov, v katerem se odpadni materiali predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Recikliranje odpadkov vključuje predelavo odpadnih organskih snovi, ne pa energetske predelave odpadkov in predelave odpadkov v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje;«. Dosedanja 26. točka postane 28. točka. Za dosedanjo 26. točko, ki postane 28. točka, se doda nova 29. točka, ki se glasi: »29. snovna predelava odpadkov je vsak postopek predelave odpadkov, razen energetske predelave odpadkov in predelave odpadkov v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali druga sredstva za pridobivanje energije. Med drugim vključuje pripravo odpadkov za ponovno uporabo, recikliranje in zasipanje;«. Dosedanji 27. in 28. točka postaneta 30. in 31. točka. Za dosedanjo 28. točko, ki postane 31. točka, se doda nova 32. točka, ki se glasi: »32. zasipanje je vsak postopek predelave, pri katerem se primerni nenevarni odpadki uporabijo za namene pridobivanja zemljišč na območjih izkopavanja ali za inženirske namene pri urejanju krajine. Odpadki, uporabljeni za zasipanje, morajo nadomestiti neodpadne materiale, biti primerni za prej omenjene namene in omejeni na količino, ki je nujno potrebna za uresničitev teh namenov;«. Dosedanje 29. do 31. točka postanejo 33. do 35. točka.

8. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Odpadki prenehajo biti odpadki, ko so reciklirani ali drugače predelani, in če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. predelano snov ali predmet je treba uporabiti za specifične namene, 2. za predelano snov ali predmet obstaja trg ali povpraševanje, razen v primeru, ko predelovalec odpadkov predelano snov ali predmet uporabi sam, 3. predelana snov ali predmet izpolnjuje tehnične zahteve za specifične namene ter zadosti predpisom ali standardom, ki se uporabljajo za proizvode, in 4. uporaba predelane snovi ali predmeta ne bo škodljivo vplivala na zdravje ljudi in okolje.

(2)Pogoji iz prejšnjega odstavka so izpolnjeni, ko je: 1. zaključena priprava odpadkov za ponovno uporabo, 2. zaključen postopek snovne predelave odpadkov na industrijski ravni, v katerem predelana snov ali predmet nadomesti naravne vire ali druge surovine in pomožne materiale, ki bi se sicer uporabili v tem postopku, pri čemer je izvzeta predelava odpadnih organskih snovi v kompost ali digestat in uporaba tega komposta ali digestata, ali 3. zaključen kateri koli drug postopek predelave odpadkov, če so za določene, v tem postopku pridobljene snovi ali predmete izpolnjena merila za določitev, kdaj določene predelane snovi ali predmeti prenehajo biti odpadki (v nadaljnjem besedilu: merila za prenehanje statusa odpadka), določena za tovrstne materiale s posebnim predpisom.

Za 8. členom se dodajo novi 8.a, 8.b in 8.c člen, ki se glasijo:

(1)Merila za prenehanje statusa odpadka, na podlagi pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena, ob upoštevanju možnih škodljivih vplivov teh snovi ali predmetov na zdravje ljudi ali okolje, vsebujejo: 1. dopustne vhodne odpadke za postopek recikliranja ali drugačne predelave odpadkov, 2. dovoljene postopke in tehnike obdelave, 3. merila kakovosti za predelane snovi ali predmete, oblikovana na podlagi standardov, ki se uporabljajo za proizvode, 4. dopustne vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta, ki bodo uporabljeni v zunanjem okolju in izpostavljeni atmosferskim vplivom in imajo lastnost izluževanja, 5. zahteve za sisteme upravljanja, da se dokaže skladnost z merili za prenehanje statusa odpadka, vključno z, kadar je to potrebno, nadzorom kakovosti in notranjim spremljanjem ter akreditacijo in zahtevami glede izjave o skladnosti in 6. dovoljene načine uporabe predelanih snovi ali predmetov.

(2)Vlagatelj vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka 38. člena te uredbe dokazuje obstoj trga in povpraševanja iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena s pogodbo, pismom o nameri, naročilom, računom ali drugim dokazilom o uporabi predelane snovi ali predmeta, razen če namerava predelano snov ali predmet uporabiti sam.

(1)Kadar merila za prenehanje statusa odpadka niso določena s posebnim predpisom iz 3. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe, ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju iz prvega odstavka 38. člena te uredbe, poleg vsebine iz 41. člena te uredbe, za vsak primer predelave odpadkov iz 3. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe in za vsako predelano snov ali predmet določi merila za prenehanje statusa odpadka v skladu s prvim odstavkom 8.a člena te uredbe, ki morajo biti izpolnjena, da predelana snov ali predmet preneha biti odpadek.

(2)Ministrstvo v primeru iz prejšnjega odstavka določi merila iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke prvega odstavka 8.a člena te uredbe na podlagi mnenja z opredelitvami meril iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke prvega odstavka 8.a člena te uredbe, ki ga izda ministrstvo, pristojno za posamezno vrsto proizvodov, v skladu s predpisi o delovnem področju ministrstev (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo, pristojno za posamezno vrsto proizvodov), ali organizacija, ki je na podlagi predpisov, ki urejajo proizvode, za to pristojna (v nadaljnjem besedilu: pristojna organizacija).

(3)Ministrstvo, pristojno za posamezno vrsto proizvodov, ali pristojna organizacija v mnenju opredeli merila iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke prvega odstavka 8.a člena te uredbe na zahtevo vlagatelja vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka 38. člena te uredbe skladno s predpisi, ki urejajo posamezno vrsto proizvoda.

(4)Ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju iz prvega odstavka 38. člena te uredbe določi nabor onesnaževal in dopustne vsebnosti teh onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta iz 4. točke prvega odstavka 8.a člena te uredbe na podlagi analize izlužkov.

(5)Analizo izlužkov iz prejšnjega odstavka izdela oseba z akreditacijo po SIST EN ISO/IEC 17025 na podlagi analize izlužkov izhodiščnih parametrov ali izhodiščnih in dodatnih izhodiščnih parametrov, določenih v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe, ter v skladu z navodili za določitev onesnaževal, ki so sestavni del priloge 5 te uredbe, na zahtevo vlagatelja vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka 38. člena te uredbe.

(6)Za spremljanje izlužkov onesnaževal za čas nameščanja ali vgradnje predelane snovi ali predmeta v zunanje okolje ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju iz prvega odstavka 38. člena te uredbe določi na podlagi predloga za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta obveznost izvajanja analiz izlužkov enkrat letno. Če se v enem koledarskem letu namesti ali vgradi več kot 5 000 ton predelane snovi ali predmeta, je treba za vsakih nadaljnjih 5 000 ton nameščene ali vgrajene predelane snovi ali predmeta izdelati še po eno analizo izlužka. Ne glede na prejšnji stavek se v primeru, da se v enem koledarskem letu namesti ali vgradi več kot 60 000 ton predelane snovi ali predmeta, izdela največ dvanajst analiz izlužka letno, pri čemer se analize enakomerno razporedijo čez koledarsko leto. Analiza izlužkov se izdela po začetku nameščanja ali vgradnje predelane snovi ali predmeta v zunanje okolje, pri čemer se vzorčenje izvede na lokaciji nameščanja ali vgradnje po 48 urah po izvedenem nameščanju ali vgradnji predelane snovi ali predmeta v zunanje okolje. Če analiza izlužkov iz prejšnjega stavka pokaže, da so v okoljevarstvenem dovoljenju določene dopustne vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta presežene, mora imetnik okoljevarstvenega dovoljenja prenehati nameščanje ali vgradnjo predelane snovi ali predmeta, ki bo uporabljen v zunanjem okolju in izpostavljen atmosferskim vplivom. O tem mora nemudoma obvestiti inšpekcijo, pristojno za varstvo okolja, ter iz zunanjega okolja takoj začeti odstranjevanje dela predelane snovi ali predmeta, za katere je analiza izlužkov pokazala presežene dopustne vsebnosti onesnaževal.

(7)Predlog za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta v času vgradnje ali nameščanja v zunanje okolje izdela oseba iz petega odstavka tega člena na zahtevo vlagatelja vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka 38. člena te uredbe. Če oseba iz petega odstavka tega člena na podlagi analize izlužkov ugotovi, da nobeden od parametrov onesnaževal iz priloge 5 te uredbe ne presega 30 % od dopustnih vsebnosti onesnaževal glede na lastnosti predelane snovi ali predmeta in glede na območje, na katero se nanašajo dopustne vsebnosti onesnaževal iz priloge 5 te uredbe, namesto predloga za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta izdela mnenje, v katerem navede, da spremljanje izlužkov onesnaževal v času vgradnje ali nameščanja v zunanje okolje ni potrebno.

(8)Analiza izlužkov iz petega odstavka tega člena in predlog za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta ali mnenje iz sedmega odstavka tega člena morata biti priložena vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja.

(9)Če bo vlagatelj vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka 38. člena te uredbe napravo za obdelavo odpadkov šele gradil in za predelano snov ali predmet analize izlužkov in predloga za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta za čas njihovega nameščanja ali vgradnje v zunanje okolje ali mnenja, da spremljanje izlužkov onesnaževal v času vgradnje ali nameščanja v zunanje okolje ni potrebno, ob vložitvi vloge še ni mogoče izdelati, mora analizo izlužkov iz petega odstavka tega člena in predlog za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta ali mnenje iz sedmega odstavka tega člena predložiti ministrstvu najpozneje pred začetkom nameščanja ali vgradnje predelane snovi ali predmeta v zunanje okolje.

(10)Če gre za primer iz prvega odstavka tega člena, pa predelana snov ali predmet ne bosta uporabljena v zunanjem okolju in izpostavljena atmosferskim vplivom, ministrstvo na način, določen v drugem odstavku tega člena, določi merila iz prvega odstavka 8.a člena te uredbe, razen meril iz 4. točke prvega odstavka 8.a člena te uredbe.

(11)Predelovalec lahko proda ali preda predelano snov ali predmet iz 4. točke prvega odstavka 8.a člena te uredbe, ki mu je status odpadka prenehal na podlagi prvega odstavka tega člena, novemu lastniku le v primeru, če iz analize izlužka iz petega odstavka tega člena in mnenja iz sedmega odstavka tega člena izhaja, da nobeden od parametrov ne presega 30 % od dopustne vsebnosti onesnaževal iz priloge 5 te uredbe glede na lastnosti predelane snovi ali predmeta in glede na območje, na katero se nanašajo dopustne vsebnosti onesnaževal iz priloge 5 te uredbe. Ob prodaji ali predaji predelane snovi ali predmeta mora predelovalec novemu lastniku predati tudi izjavo iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe, skupaj s kopijo analize izlužka in mnenja iz prejšnjega stavka.

(12)Če predelovalec proda ali preda predelano snov ali predmet v skladu s prejšnjim odstavkom, novemu lastniku ni treba izvajati analize izlužkov vgrajene predelane snovi ali predmeta v skladu s šestim odstavkom tega člena.

(1)Predelana snov ali predmet izgubi status odpadka: 1. ko je zaključen postopek snovne predelave odpadkov na industrijski ravni iz 2. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe, 2. ko so izpolnjena merila, ki jih določi ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi posebnega predpisa iz 3. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe, ali 3. ko so izpolnjena merila, ki jih določi ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju v vsakem primeru posebej na podlagi 8.b člena te uredbe.

(2)Če za predelano snov ali predmet niso izpolnjena merila, ki jih določi ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi posebnega predpisa iz 3. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe ali v vsakem primeru posebej na podlagi 8.b člena te uredbe, predelana snov ali predmet ne izgubi statusa odpadka.

(3)Predelovalec, ki: 1. prvič uporablja predelano snov ali predmet, ki je prenehal biti odpadek in ni bil dan na trg, ali 2. prvič da predelano snov ali predmet na trg po tem, ko je ta prenehal biti odpadek, zagotovi, da predelana snov ali predmet izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo kemikalije, in predpisov, ki urejajo proizvode.«.

39. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka prejšnjega člena mora vsebovati naslednje podatke: 1. ime in naslov oziroma firmo in sedež, dejavnost in matično številko vlagatelja, 2. številke odpadkov in količine odpadkov, ki se bodo obdelovali, 3. postopek in metodo obdelave po skupinah odpadkov, ki se jih obdeluje po enakem postopku in metodi obdelave, 4. kraj obdelave z navedbo šifre in imena katastrske občine ter parcelne številke ali številke stavbe iz registra nepremičnin in 5. o napravi za obdelavo odpadkov, če je ta za obdelavo potrebna, vključno z njeno zmogljivostjo.

(2)Vlogi iz prejšnjega odstavka tega člena morajo biti priloženi: 1. načrt ravnanja z odpadki, s katerim vlagatelj dokazuje izpolnjevanje pogojev iz 3., 4. in 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena ter 3. točke drugega odstavka 30. člena te uredbe, če gre za primer iz tretjega odstavka prejšnjega člena, 2. dokazilo o tem, da je vlagatelj upravljavec naprave za obdelavo odpadkov, oziroma dokazilo o posesti naprave za obdelavo odpadkov, če ni njen lastnik, kadar je naprava za obdelavo potrebna, in 3. dokazila, določena s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in energije v okolje.

(3)Če bo vlagatelj napravo za obdelavo odpadkov šele gradil, morata biti vlogi iz prvega odstavka tega člena priložena: 1. načrt ravnanja z odpadki, s katerim vlagatelj dokazuje izpolnjevanje pogojev iz 3., 4. in 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena ter 3. točke drugega odstavka 30. člena te uredbe, če gre za primer iz tretjega odstavka prejšnjega člena, in 2. idejna zasnova iz projektne dokumentacije v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.

(4)Če vlagatelj v vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov v predelane snovi ali predmete zaprosi za določitev meril za prenehanje statusa odpadka v skladu s prvim odstavkom 8.b člena te uredbe, mora vlogi iz prvega odstavka tega člena priložiti tudi mnenje z opredelitvami meril iz prvega odstavka 8.a člena te uredbe ministrstva, pristojnega za posamezno vrsto proizvodov, ali pristojne organizacije iz drugega odstavka 8.b člena te uredbe.

(5)Če vlagatelj v vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov v predelane snovi ali predmete zaprosi za določitev meril za prenehanje statusa odpadka v skladu s prvim odstavkom 8.b člena te uredbe in gre za predelane snovi ali predmete, ki bodo uporabljeni v zunanjem okolju in izpostavljeni atmosferskim vplivom in imajo lastnost izluževanja, mora vlogi iz prvega odstavka tega člena priložiti tudi analizo izlužkov iz petega odstavka 8.b člena te uredbe in predlog za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta ali mnenje iz sedmega odstavka 8.b člena te uredbe, razen če gre za napravo za obdelavo odpadkov, ki jo bo šele gradil in zanjo analize izlužkov in predloga za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta ali mnenja ob vložitvi vloge ni mogoče izdelati. Vlagatelj v vlogi tudi navede, ali bo predelano snov ali predmet uporabil sam, ali jo bo prodal ali predal novemu lastniku.

(6)Vloga iz prvega odstavka tega člena se vloži pisno ali elektronsko. Obrazec vloge je dostopen na spletni strani ministrstva.«.

V 40. členu se v prvem odstavku 9. točka spremeni tako, da se glasi: »9. številke odpadkov in deleže odpadkov po obdelavi glede na količine vhodnih odpadkov in opis nadaljnjega ravnanja z njimi,«.

41. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju iz prvega odstavka 38. člena te uredbe določi, ločeno za vsak postopek obdelave: 1. številke nenevarnih ali nevarnih odpadkov, ki se lahko obdelujejo, in njihov izvor, 2. skupno količino odpadkov, ki se letno lahko obdelajo, 3. skupno količino nevarnih odpadkov, ki se letno lahko obdelajo, 4. postopek in metodo obdelave, 5. kraj obdelave z navedbo šifre in imena katastrske občine ter parcelne številke ali številke stavbe iz registra nepremičnin, 6. skupno količino odpadkov in skupno količino nevarnih odpadkov, ki se lahko hkrati skladiščijo glede na zmogljivost objekta ali objektov za skladiščenje, 7. številke odpadkov po obdelavi in zahteve za ravnanje z njimi, 8. zahteve glede prevzemanja odpadkov, če gre za primer iz tretjega odstavka 38. člena te uredbe, 9. zahteve glede skladiščenja odpadkov pred obdelavo in po njej, 10. merila za prenehanje statusa odpadka, kadar je vlagatelj zaprosil za določitev meril za prenehanje statusa odpadka na podlagi posebnega predpisa iz 3. točke drugega odstavka 8. člena te uredbe ali v vsakem primeru posebej na podlagi 8.b člena te uredbe, 11. vrsto predelane snovi ali predmeta v primeru iz prejšnje točke, 12. nabor in dopustne vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta iz prejšnje točke, če gre za primer iz 4. točke prvega odstavka 8.a člena te uredbe in kakor to izhaja iz analize izlužkov in predloga za spremljanje onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta, skladno s petim in sedmim odstavkom 8.b člena te uredbe, 13. tehnične in druge zahteve za obratovanje naprave za obdelavo odpadkov, zlasti ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje in človekovo zdravje v skladu z zahtevami iz prvega odstavka 10. člena te uredbe, če je za obdelavo odpadkov potrebna naprava, 14. ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje in človekovo zdravje zaradi obdelave, če za obdelavo odpadkov naprava ni potrebna, 15. ukrepe za primer okoljske nesreče in omejitev njenih posledic, 16. stopnjo energetske učinkovitosti naprave za obdelavo odpadkov, če se okoljevarstveno dovoljenje nanaša na sežig ali sosežig odpadkov z energetsko predelavo, 17. obseg in vsebino obratovalnega monitoringa, če je ta določen s predpisi, ki urejajo obratovalni monitoring, in morebitne druge oblike nadzora nad obremenjevanjem okolja in 18. zahteve v zvezi z ukrepi za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje po prenehanju obdelave, če je to določeno s predpisi, ki urejajo posamezen način obdelave odpadkov.

(2)V primeru iz devetega odstavka 8.b člena te uredbe ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju določi tudi zahtevo za predložitev analize izlužkov iz petega odstavka 8.b člena te uredbe in predloga za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta ali mnenja iz sedmega odstavka 8.b člena te uredbe ministrstvu pred začetkom nameščanja ali vgradnje predelane snovi ali predmeta v zunanje okolje. Ministrstvo po prejemu analize izlužkov in predloga za spremljanje vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta ali mnenja iz prejšnjega stavka na predlog predelovalca spremeni izdano okoljevarstveno dovoljenje tako, da ga uskladi z petim in sedmim odstavkom 8.b člena te uredbe.«.

V 44. členu se v prvem odstavku 7. in 8. točka spremenita tako, da se glasita: »7. produktov obdelave in odpadkov po obdelavi ter o nadaljnjem ravnanju z njimi, 8. odpadkov, ki jim je prenehal status odpadka v skladu z 8. členom te uredbe,«. Za spremenjeno 8. točko se doda nova 9. točka, ki se glasi: Dosedanji 9. in 10. točka postaneta 10. in 11. točka.

V 45. členu se v 3. točki tretjega odstavka točki i) in j) spremenita tako, da se glasita: »i) po obdelavi, oddanih v nadaljnje ravnanje drugim prevzemnikom v RS, ločeno po teh prevzemnikih, j) po obdelavi, poslanih v obdelavo v druge države članice EU in tretje države, ločeno po izvajalcih obdelave ter z navedbo postopka obdelave in kraja obdelave, ter«.

V 67. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Z globo od 10.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je po določbah te uredbe izvajalec obdelave, če: 1. spremeni številko odpadka, dokler ta ni obdelan (tretji odstavek 5. člena), 2. ne spremlja izlužkov onesnaževal predelane snovi ali predmeta za čas njegovega nameščanja ali vgradnje v zunanje okolje (šesti odstavek 8.b člena), 3. ne preneha nameščanja ali vgradnje predelane snovi ali predmeta, ki bo uporabljen v zunanjem okolju in izpostavljen atmosferskim vplivom, če analiza izlužkov pokaže, da so v okoljevarstvenem dovoljenju določene dopustne vsebnosti onesnaževal v izlužkih predelane snovi ali predmeta presežene ali o tem ne obvesti pristojne inšpekcije, ali ne začne iz zunanjega okolja nemudoma odstranjevati dela predelane snovi ali predmeta, za katere je analiza izlužkov pokazala presežene dopustne vsebnosti onesnaževal (šesti odstavek 8.b člena), 4. proda ali preda predelano ali snov ali predmet iz 4. točke prvega odstavka 8.a člena te uredbe novemu lastniku v primeru, če iz analize izlužka iz petega odstavka 8.b člena te uredbe izhaja, da kakšen od parametrov presega 30 % od dopustne vsebnosti onesnaževal iz priloge 5 te uredbe glede na lastnosti predelane snovi ali predmeta in glede na območje, na katero se nanašajo dopustne vsebnosti onesnaževal iz priloge 5 te uredbe (enajsti odstavek 8.b člena), 5. skladišči odpadke v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, četrtim ali šestim odstavkom 19. člena te uredbe, 6. začne obdelovati odpadke prej, kot je določeno v petem ali šestem odstavku 38. člena te uredbe, 7. ravna v nasprotju s 43. členom te uredbe, 8. ne vodi evidence o obdelavi odpadkov na predpisan način (prvi in drugi odstavek 44. člena).«.

(1)Ministrstvo izdana okoljevarstvena dovoljenja za predelavo odpadkov na podlagi 38. člena uredbe za primere iz prvega odstavka 8.b člena uredbe po uradni dolžnosti uskladi z določbami uredbe najpozneje do 31. decembra 2024.

(2)Ministrstvo okoljevarstveno dovoljenje iz prejšnjega odstavka uskladi z določbami uredbe tako, da ga spremeni na način, da vsebuje tudi merila za prenehanje statusa odpadka v skladu z določbami 8.b člena uredbe ter v primerih iz 4. točke prvega odstavka 8.a člena uredbe ter v skladu z 8.b členom uredbe tudi obveznost izvajanja analiz izlužkov.

Postopki za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obdelavo odpadkov, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu s to uredbo.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00719-29/2020 Ljubljana, dne 23. septembra 2020 EVA 2020-2550-0050 Vlada Republike Slovenije Janez Janša predsednik Priloga 5 Priloga 6