Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač iz izvira Polina

(1)Ta uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) podeli koncesijo za rabo podzemne vode za proizvodnjo pijač (v nadaljnjem besedilu: koncesija) iz izvira Polina (ID-znak 2196- 1061/75-0; koordinate X: 129169,56, Y: 420129,92, Z: 693,23).

(2)Obseg vodne pravice, izražen kot največja dovoljena skupna letna količina rabe podzemne vode, je iz izvira Polina 120 m 3/leto. Največji dovoljeni trenutni pretok rabe podzemne vode iz izvira Polina je 0,3 l/s.

(3)Koncesija se podeli za rabo podzemne vode za proizvodnjo pijač s klasifikacijsko številko 12.1.1. v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst posebne rabe vode in naplavin.

(4)Območje koncesije obsega območje izvira Polina ter zajema podzemno vodo iz vodnega telesa podzemne vode VTPodV_1004 Julijske Alpe v porečju Soče. Izvir Polina je umeščen v ledeniški in vršajni sediment, ki leži na jurskih krinoidnih in oolitnih apnencih zahodno od potoka ter na kredni prehodni enoti v flišne kamnine (apnenec, laporovec, redki siliciklasti).

(5)Napajalno območje izvira Polina ter meja tega območja se prikažeta na digitalnem podatkovnem sloju v državnem koordinatnem sistemu in objavita v informacijskem sistemu okolja.

(1)Koncesija se podeli za 30 let.

(2)Koncesijsko obdobje iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.

(3)Koncesija se lahko podaljša v skladu z zakonom, ki ureja vode.

Koncesija se podeli pravni ali fizični osebi, če izpolnjuje naslednje pogoje:

-        je registrirana za opravljanje proizvodnje pijač,

-        ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami,

-        proti njej ni uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,

-        ni prenehala poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe in

-        ji v zadnjih petih letih pred objavo javnega razpisa ni bila izdana sodna odločba za kaznivo dejanje, povezano z njenim poslovanjem, ki je postala izvršljiva, oziroma sodna ali upravna odločba, s katero ji je prepovedano opravljati dejavnost, povezano z izvajanjem koncesije, in je postala izvršljiva.

(1)Oseba, ki pridobi koncesijo (v nadaljnjem besedilu: koncesionar), mora izvajati koncesijo tako, da ne vpliva na neposredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo oziroma na drugo dovoljeno posebno rabo vode.

(2)Koncesionar mora pri izvajanju koncesije izpolnjevati naslednje okoljevarstvene pogoje, pogoje varstvenega režima in načina rabe podzemne vode:

1.zagotavljati, da največja dovoljena letna prostornina rabe podzemne vode in največji dovoljeni trenutni pretok rabe podzemne vode iz 1. člena te uredbe nista presežena,

2.zagotavljati, da s svojo dejavnostjo ne povzroči poslabšanja ali ne prepreči doseganja dobrega kemijskega in količinskega stanja vodnega telesa podzemne vode, določenega v skladu s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda,

3.imeti zajetje urejeno tako, da je preprečen vnos onesnaževal v vodonosnik in izvir,

4.dejavnost izvajati tako, da pride le do občasnih sprememb toka podzemne vode ali do stalnih sprememb toka le na omejenem prostoru, vendar to ne sme povzročiti vdora druge vode ter stalnega in jasno izraženega umetnega trenda v spremembah toka, zaradi katerega bi do takih vdorov lahko prišlo pozneje,

5.zagotavljati monitoring v skladu s 7. členom te uredbe in Prilogo, ki je sestavni del te uredbe,

6.izvajati ukrepe iz predpisa, ki ureja načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja, in

7.uporabljati podzemno vodo izključno za lastne potrebe, za katere se podeljuje koncesija.

(3)Koncesionar mora pri izvajanju koncesije izpolnjevati naslednje naravovarstvene pogoje:

1.zagotavljati, da ne ogroža naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov,

2.preprečiti škodljive vplive ter ogrožanje naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave,

3.v okolici izvira ohranjati gozd – krčenje in drobljenje (fragmentacija) gozda nista dopustna,

4.v okolici izvira ohranjati naravni relief, dostopati do zajetja po že vzpostavljenih poteh,

5.ohranjati kakovosti vode na izviru, zagotoviti tehnične in druge ukrepe za preprečitev onesnaževanja vode ter okolice in

6.zagotoviti zadostno količino vode v strugi potoka Suhe, tako da je v vodnatih obdobjih omogočen prehod vodnim organizmom, ter tudi v sušnih obdobjih, ko naravno ni zveznega toka, prisotnost kotanj z vodo.

(4)Koncesionar mora pri izvajanju koncesije izpolnjevati naslednje pogoje s področja sladkovodnega ribištva:

1.zagotoviti, da ne prihaja do nedopustnih toplotnih in drugih obremenitev vodotoka Suha, ki bi lahko ogrožale ribe, njihovo pestrost, starostno strukturo in številčnost ter njihove habitate v rezervatu,

2.preprečiti posredni ali neposredni izpust vode, ki se uporablja pri proizvodnji piva, v vodotok Suho,

3.zagotoviti, da zaradi odvzema vode ne bo kumulativnih negativnih vplivov na vodnatost in vodostaj vodotoka Suhe in

4.upoštevati pogoje ter izvajati ukrepe za preprečevanje škodljivih vplivov na stanje rib.

(5)Koncesionar mora pri izvajanju koncesije izpolnjevati še naslednje druge pogoje:

1.zagotavljati varstvo objektov in naprav za rabo podzemne vode ter njihovo redno vzdrževanje,

2.preprečevati poslabšanje stanja površinskih voda,

3.vzpostaviti stalen nadzor nad objekti in napravami za rabo podzemne vode ter zagotavljati dostop samo pooblaščenim osebam koncesionarja,

4.dopustiti izvajanje meritev za potrebe državnega monitoringa podzemnih voda na zajetju iz prvega odstavka 1. člena te uredbe,

5.zagotoviti koncedentu brezplačni dostop do podatkov o opravljenih raziskavah, ki lahko dajo podatke o podzemni vodi,

6.zagotoviti brezplačni dostop do vseh podatkov, ki se nanašajo na rabo vode,

7.vzdrževati ali sanirati zajetje, ki je predmet koncesije, in

8.sodelovati s koncedentom pri izvajanju izrednih ukrepov, če se poveča stopnja ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda, ali intervencijskih in sanacijskih ukrepov ob naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda.

(6)Koncesionar mora s tehničnimi ali drugimi ukrepi, vključno z zmanjšanjem dovoljene rabe podzemne vode, v določenem obdobju prilagoditi izvajanje koncesije novim razmeram, če pride do:

1.značilnega trenda zniževanja gladine podzemne vode, ki zajema najmanj šestletno obdobje,

2.značilnega trenda negativnih učinkov dolgoročnih sprememb režima toka podzemne vode,

3.preseganja količinskega obnavljanja vodonosnega sistema ali

4.vdora vode iz sosednjega vodonosnika ali površinske vode.

(7)Pojave iz prejšnjega odstavka ugotovi koncesionar na podlagi podatkov monitoringa iz 7. člena te uredbe ali ga o njih obvesti pristojni upravni organ.

Koncesionar redno vodi ločeno računovodstvo za dejavnost koncesije in evidenco odvzetih količin podzemne vode.

Koncesionar vodi poslovnik za obratovanje in vzdrževanje vodnega objekta ali naprave v skladu z zakonom, ki ureja vode.

(1)Koncesionar zagotavlja izvajanje monitoringa, ki vključuje monitoring celotne količine odvzete podzemne vode za posebno rabo vode za proizvodnjo pijač in lastno oskrbo s pitno vodo v skladu z zahtevami iz Priloge te uredbe.

(2)Monitoring se izvaja po programu, ki ga za obdobje treh zaporednih koledarskih let (v nadaljnjem besedilu: program monitoringa) pripravi koncesionar, potrdi pa Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija).

(3)Monitoring se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo monitoring podzemnih in površinskih voda, ter predpisi, ki urejajo meroslovje.

(4)Koncesionar predloži agenciji v potrditev program monitoringa najpozneje do 1. julija zadnjega leta pred začetkom novega obdobja, za katero se pripravlja program monitoringa. Agencija potrdi program monitoringa v enem mesecu po njegovem prejemu. Če agencija ugotovi, da program monitoringa ni pripravljen v skladu s prejšnjim odstavkom in Prilogo te uredbe, mora koncesionar v enem mesecu od prejema ugotovitev in priporočil agenciji poslati popravljeni program monitoringa.

(5)Koncesionar najpozneje do 28. februarja tekočega leta pošlje agenciji poročilo o meritvah, obdelavi podatkov in rezultatih izvajanja monitoringa za preteklo leto v skladu s Prilogo te uredbe.

(6)Poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje:

-        poročilo o meritvah za preteklo leto, ki vsebuje splošni opis izvajanja monitoringa in posebnosti v obdobju, na katero se poročilo nanaša,

-        rezultate monitoringa za preteklo leto, ki vsebujejo rezultate po posameznih sestavnih delih monitoringa in parametrih, ter

-        obdelavo oziroma analizo in razlago podatkov monitoringa.

(7)Vzorec obrazca poročila iz petega odstavka tega člena je objavljen na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

Koncesionar hrani dokumentacijo, potrebno za izvajanje monitoringa iz prejšnjega člena, in dokumentacijo v zvezi s plačili za koncesijo najmanj pet let po prenehanju koncesije.

(1)Koncesionar po prenehanju koncesije izvede vse ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja vode.

(2)Podrobnejši ukrepi iz prejšnjega odstavka se določijo v koncesijski pogodbi.

(1)Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa.

(2)Javni razpis izvede ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(3)Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in traja najmanj 30 dni od dneva objave.

(4)Javni razpis je uspešen, če je do poteka razpisnega roka predložena najmanj ena veljavna prijava.

(5)Prijava na javni razpis je veljavna, če je pravočasna in v celoti izpolnjuje vse zahteve iz javnega razpisa. Če javni razpis ne uspe, se lahko ponovi.

(6)Predlog o izbiri koncesionarja se pripravi po pridobljenem mnenju strokovne komisije.

(7)Strokovno komisijo sestavljajo trije člani. Člane strokovne komisije imenuje minister, pristojen za vode.

(8)Člani strokovne komisije ne smejo biti s prijavitelji na javni razpis (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj) ali zaposlenimi pri prijaviteljih v poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski ali partnerski zvezi, v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska ali partnerska zveza že prenehala, ali živeti z njimi v zunajzakonski skupnosti ali nesklenjeni partnerski zvezi. V strokovno komisijo ne sme biti imenovana niti oseba, ki je bila zaposlena pri prijavitelju ali je kako drugače delala za prijavitelja, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še niso minila tri leta.

(9)Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če član naknadno izve za razlog iz prejšnjega odstavka, mora takoj predlagati svojo izločitev. Izločenega člana strokovne komisije zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka nadomesti nadomestni član strokovne komisije, ki ga imenuje minister, pristojen za vode.

(10)Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s prijavitelji, ampak le posredno prek ministrstva.

Javni razpis vsebuje:

1.podatke o koncedentu,

2.podatke o objavi koncesijskega akta,

3.predmet in predvideni obseg koncesije,

4.pogoje za pridobitev koncesije,

5.podatke, ki jih mora vsebovati prijava na javni razpis, in dokazila, ki jih je treba priložiti prijavi na javni razpis,

6.začetek in trajanje koncesije,

7.način dostopa do razpisne dokumentacije,

8.čas in kraj oddaje prijav na javni razpis,

9.naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav na javni razpis,

10.prednostna merila za izbor koncesionarja,

11.postopek za izbor koncesionarja,

12.rok za izbor koncesionarja,

13.rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru koncesionarja,

14.odgovorno osebo za dajanje informacij med javnim razpisom.

Prednostni merili, ki se upoštevata pri izbiri koncesionarja na podlagi javnega razpisa, sta:

-        lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah, potrebnih za dejavnost proizvodnje pijač, in

-        ponujena višina plačila, ki ne sme biti nižja od višine, določene v 16. členu te uredbe.

(1)Koncesija se podeli z odločbo o izboru na podlagi javnega razpisa.

(2)Odločba o izboru se odpravi, če v 90 dneh od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe zaradi razlogov, ki so na strani koncesionarja.

(1)Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.

(2)Koncesijska pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki.

(3)V koncesijski pogodbi se podrobneje določijo ukrepi in pogoji iz 4. člena te uredbe na podlagi podatkov o:

1.celotnem pretoku na izviru ter odvzetih količinah podzemne vode na zajetju in

2.stanju podzemne vode na vodnem telesu iz 1. člena te uredbe.

(4)Ob morebitnem neskladju med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe te uredbe.

(1)Koncesionar plačuje plačilo za koncesijo za vsako leto rabe vode.

(2)Koncesionar začne plačevati plačilo za koncesijo z dnem začetka izvajanja koncesije.

(3)Koncesija se začne izvajati z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.

(1)Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej.

(2)Višina plačila za koncesijo se za posamezno koledarsko leto za podzemno vodo, ki se daje v promet kot naravna mineralna voda, namizna voda in brezalkoholna pijača, izračuna po naslednji enačbi: pri čemer je:

-        V pl.: plačilo za koncesijo za podzemno vodo, ki se daje v promet kot pivo, izraženo v eurih,

-        P čisti prihodek: čisti letni prihodek od prodaje piva, ki je izkazan v izkazu poslovnega izida proizvajalca pijač za leto, za katero se določa plačilo za koncesijo, izraženo v eurih,

-        Q namizna voda, pivo: letna količina podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet kot pivo v letu, za katero se določa plačilo za koncesijo, izražena v 1 000 litrih,

-        V koncesija: višina plačila za koncesijo za 1 000 litrov stekleničene podzemne vode, izražena v eurih.

(3)Višina plačila za koncesijo za 1 000 litrov stekleničene podzemne vode (V koncesija) se izračuna po naslednji enačbi: Vkoncesija = 0,08 x Pvodno povračilo Q1 + 2 x Q2 + 2,66 x Q3 Vkoncesija = 0,08 x Pvodno povračilo Q1 + 2 x Q2 + 2,66 x Q3 pri čemer je:

-        V koncesija: višina plačila za koncesijo za 1 000 litrov stekleničene podzemne vode, izražena v eurih,

-        P vodno povračilo: vsota vseh plačil vodnega povračila, odmerjenega izvajalcem lokalnih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo plačevanje vodnih povračil, izražena v eurih,

-        Q 1: letna količina odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet v brezalkoholnih pijačah, izražena v 1 000 litrih,

-        Q 2: letna količina odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet kot izvirska voda, namizna voda ali v pivu, izražena v 1 000 litrih,

-        Q 3: letna količina odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet kot naravna mineralna voda, izražena v 1 000 litrih.

(4)Vrednosti za P vodno povračilo, Q 1, Q 2 in Q 3 iz prejšnjega odstavka so izračunane iz podatkov o odmeri vodnih povračil in proizvodnji pijač v letu, ki je dve leti pred obračunskim letom plačila za koncesijo.

(1)Višino plačila za koncesijo za 1 000 litrov stekleničene podzemne vode iz prejšnjega člena določi vlada s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)Spremembo višine plačila za koncesijo za 1 000 litrov stekleničene podzemne vode določi vlada najpozneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto v skladu s prejšnjim odstavkom.

(1)Koncesionar Direkciji Republike Slovenije za vode (v nadaljnjem besedilu: direkcija) vsako leto najpozneje do 28. februarja pošlje podatke, potrebne za izračun plačila za koncesijo iz 16. člena te uredbe, za preteklo leto.

(2)Če podatki iz prejšnjega odstavka niso poslani v roku iz prejšnjega odstavka ali so poslani podatki napačni, se za izračun višine plačila za koncesijo uporabijo podatki, s katerimi razpolaga direkcija.

(1)Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh akontacij, in sicer na podračun, določen s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, na podlagi računa.

(2)Akontacija iz prejšnjega odstavka znaša polovico zneska, izračunanega po enačbi iz 16. člena te uredbe, pri čemer se uporabi višina plačila za koncesijo za 1 000 litrov stekleničene podzemne vode, določena na podlagi 17. člena te uredbe.

(3)Prva akontacija v letu zapade v plačilo zadnji plačilni dan v juniju, druga akontacija v letu pa zadnji plačilni dan v decembru.

(4)Za nepravočasno plačane zneske akontacij oziroma plačila za koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.

(5)Koncesionar, ki med letom preneha izvajati koncesijo, direkciji v 30 dneh po prenehanju izvajanja koncesije pošlje podatke iz prejšnjega člena.

Morebitna razlika med zneski, vplačanimi z akontacijama, in višino plačila za koncesijo, določeno v skladu s 16. členom te uredbe, se plača tako, kot je določeno v prvem odstavku prejšnjega člena, ali se vrne koncesionarju v 60 dneh po izdaji poračuna plačil za koncesijo.

(1)Koncesionar prvi program monitoringa iz drugega odstavka 7. člena te uredbe pošlje agenciji v potrditev najpozneje v šestih mesecih od sklenitve koncesijske pogodbe.

(2)Koncesionar prvo poročilo iz petega odstavka 7. člena te uredbe pošlje agenciji najpozneje do 28. februarja leta, ki sledi letu potrditve prvega programa monitoringa.

Do uveljavitve sklepa iz 17. člena te uredbe znaša višina plačila za koncesijo za 1 000 litrov stekleničene podzemne vode (V koncesija) 1,405 eura.

(1)Ne glede na 19. člen te uredbe se prva akontacija plačila za koncesijo obračuna naslednje leto po sklenitvi koncesijske pogodbe.

(2)Za izračun akontacije iz prejšnjega odstavka se uporabijo podatki o dejanski količini odvzete podzemne vode v tekočem letu, ki jih koncesionar predloži direkciji najpozneje do 28. februarja naslednjega leta po sklenitvi koncesijske pogodbe.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00719-33/2020 Ljubljana, dne 23. septembra 2020 EVA 2019-2550-0085 Vlada Republike Slovenije Janez Janša predsednik Priloga: MONITORING