Uredba o koncesiji za rabo termalne vode iz izvira Klevevška toplica za ogrevanje

(1)Ta uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) podeli koncesijo za rabo termalne vode za ogrevanje (v nadaljnjem besedilu: koncesija) iz izvira Klevevška toplica (ID znak: 1462–2660/2-0; koordinate X: 84701, Y: 518438, Z: 184).

(2)Obseg vodne pravice, izražen kot največja dovoljena skupna letna količina rabe termalne vode iz izvira Klevevška toplica, je 3240 m 3/leto. Največji dovoljeni trenutni odvzem termalne vode iz izvira Klevevška toplica je 0,5 l/s.

(3)Koncesija se podeli za rabo termalne vode za ogrevanje s klasifikacijsko številko 4.2.1. v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst posebne rabe vode in naplavin.

(4)Območje koncesije obsega območje izvira Klevevška toplica in zajema termalno vodo iz vodnega telesa podzemne vode Dolenjski kras (VTPodV_1011), in sicer iz tretjega vodonosnika.

(5)Napajalno območje izvira Klevevška toplica in meja tega območja se prikažeta na digitalnem podatkovnem sloju v državnem koordinatnem sistemu in objavita v informacijskem sistemu okolja.

(1)Koncesija se podeli brez javnega razpisa pravni ali fizični osebi, ki je vložila pobudo za pridobitev koncesije za rabo termalne vode za ogrevanje stanovanjskega objekta in ki ima v posesti ter uporablja objekte za črpanje in odvzem termalne vode za ogrevanje.

(2)Oseba iz prejšnjega odstavka pridobi koncesijo brez javnega razpisa, če:

-        je do 21. decembra 2013 vložila pobudo za izdajo koncesijskega akta oziroma vlogo za izdajo koncesije v skladu s predpisi, ki urejajo vode;

-        je tehnično usposobljena in opremljena za izvajanje ogrevanja objektov;

-        ima pravnomočno uporabno dovoljenje za objekte, ki se ogrevajo s podzemno vodo, in

-        proti njej ni uvedena prisilna poravnava, stečaj ali likvidacijski postopek ali ni prenehala poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe.

(3)Koncesija se podeli za 30 let.

(1)Oseba, ki pridobi koncesijo (v nadaljnjem besedilu: koncesionar), mora izvajati koncesijo tako, da ne vpliva na drugo dovoljeno posebno rabo vode.

(2)Koncesionar mora pri izvajanju koncesije izpolnjevati naslednje okoljevarstvene pogoje, pogoje varstvenega režima in načina rabe termalne vode:

1.zagotavljati, da največja dovoljena skupna letna količina rabe termalne vode in največji dovoljeni trenutni odvzem termalne vode iz 1. člena te uredbe nista presežena;

2.zagotavljati, da s svojo dejavnostjo ne povzroči poslabšanja ali ne prepreči doseganja dobrega kemijskega in količinskega stanja vodnega telesa termalne vode, določenega v skladu s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda;

3.zajem termalne vode mora biti urejen tako, da se prepreči vnos onesnaževal v vodonosnik;

4.dejavnost izvajati tako, da se le občasno spremeni tok termalne vode ali se stalno spremeni tok le na omejenem območju, vendar pa to ne sme povzročiti vdora druge vode ter stalnega in jasno izraženega umetnega gibanja v spremembah toka, zaradi katerega bi taki vdori lahko nastali pozneje;

5.zagotavljati monitoring v skladu s 5. členom te uredbe;

6.izvajati ukrepe iz predpisa, ki ureja načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja, in

7.uporabljati termalno vodo izključno za lastne potrebe, za katere se podeljuje koncesija.

(3)Koncesionar mora pri izvajanju koncesije izpolnjevati naslednje naravovarstvene pogoje:

1.zagotavljati, da ne ogroža naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter

2.preprečiti škodljive vplive in ogrožanje naravnih vrednot in območij, varovanih v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

(4)Koncesionar mora pri izvajanju koncesije izpolnjevati naslednje pogoje ribiškega upravljanja v skladu z zakonom, ki ureja sladkovodno ribištvo:

1.preprečeno mora biti čezmerno onesnaževanje dolvodno od izpustov termalne vode;

2.odpadna termalna voda mora biti ohlajena, da ne škodi ribam, ki živijo v vodotokih, in

3.treba je vzpostaviti monitoring stanja rib gorvodno in dolvodno od izpusta rabe termalne podzemne vode. Če se stanje rib zaradi rabe vode poslabšuje, je treba izvajati ukrepe, s katerimi se stanje vodotoka izboljša.

(5)Koncesionar mora pri izvajanju koncesije izpolnjevati tudi naslednje:

1.zagotavljati varstvo objektov in naprav za rabo termalne vode ter za njihovo redno vzdrževanje;

2.izvajati stalni nadzor nad objekti in napravami za rabo termalne vode (cev in strojnica za ogrevanje);

3.zagotoviti koncedentu brezplačni dostop do podatkov o opravljenih raziskavah, ki lahko dajo podatke o podzemni vodi;

4.zagotoviti brezplačni dostop do vseh podatkov, ki se nanašajo na rabo vode, in

5.sodelovati s koncedentom pri izvajanju izrednih ukrepov, če se poveča ogroženost zaradi škodljivega delovanja voda, ali intervencijskih in sanacijskih ukrepov ob naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda.

(6)Koncesionar mora s tehničnimi ali drugimi ukrepi, vključno z zmanjšanjem dovoljene rabe termalne vode, v določenem obdobju prilagoditi izvajanje koncesije novim razmeram, če:

1.značilno naraščajo negativni učinki dolgoročnih sprememb režima toka termalne vode ali

2.se presega količinsko obnavljanje vodonosnega sistema.

(7)Pojave iz prejšnjega odstavka ugotovi koncesionar na podlagi podatkov monitoringa iz 5. člena te uredbe ali ga o njih obvesti pristojni upravni organ.

Koncesionar vodi poslovnik za obratovanje in vzdrževanje vodnega objekta ali naprave v skladu z zakonom, ki ureja vode.

(1)Koncesionar zagotavlja izvajanje monitoringa, ki vključuje monitoring odvzetih količin termalne vode iz izvira Klevevška toplica in monitoring vpliva rabe termalne vode.

(2)Izvajanje monitoringa iz prejšnjega odstavka obsega: a)     mesečno odčitavanje količine odvzete vode iz izvira Klevevška toplica na vodni uri pri toplotni črpalki s fotografijo števca z datumom zapisa, b)     merjenje temperature odvzete vode pred sistemom izrabe na toplotni črpalki (stalno in zvezno z urnim zapisom) in c)     merjenje temperature odpadne termalne vode po sistemu izrabe na toplotni črpalki (stalno in zvezno z urnim zapisom).

(3)Monitoring se izvaja po programu, ki ga za obdobje treh zaporednih koledarskih let (v nadaljnjem besedilu: program monitoringa) pripravi koncesionar, potrdi pa Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija).

(4)Monitoring se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo monitoring podzemnih in površinskih voda, ter predpisi, ki urejajo meroslovje.

(5)Koncesionar predloži agenciji v potrditev program monitoringa najpozneje do 1. julija zadnjega leta pred začetkom novega obdobja, za katero se pripravlja program monitoringa. Agencija potrdi program monitoringa v enem mesecu po njegovem prejemu. Če agencija ugotovi, da program monitoringa ni pripravljen v skladu s prejšnjim odstavkom, mora koncesionar v enem mesecu od prejema ugotovitev in priporočil agenciji poslati popravljen program monitoringa.

(6)Koncesionar najpozneje do 28. februarja tekočega leta pošlje agenciji poročilo o meritvah, obdelavi podatkov in rezultatih izvajanja monitoringa za preteklo leto.

(7)Poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje:

-        poročilo o meritvah za preteklo leto, ki vsebuje splošni opis izvajanja monitoringa in posebnosti v obdobju, na katero se poročilo nanaša,

-        rezultate monitoringa za preteklo leto, ki vsebujejo rezultate po posameznih sestavnih delih monitoringa iz drugega odstavka tega člena.

(8)Vzorec obrazca poročila iz šestega odstavka tega člena je objavljen na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

Koncesionar hrani dokumentacijo, potrebno za izvajanje monitoringa iz prejšnjega člena, in dokumentacijo v zvezi s plačili za koncesijo še najmanj pet let po prenehanju koncesije.

(1)Koncesionar po prenehanju koncesije izvede vse ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja vode.

(2)Podrobnejši ukrepi iz prejšnjega odstavka se določijo v koncesijski pogodbi.

(1)Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.

(2)Koncesijska pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki.

(3)V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe te uredbe.

(1)Koncesionar plačuje plačilo za koncesijo za vsako leto rabe vode.

(2)Koncesionar začne plačevati plačilo za koncesijo z dnem začetka izvajanja koncesije.

(3)Koncesija se začne izvajati z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.

(1)Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej.

(2)Plačilo za koncesijo se za posamezno koledarsko leto izračuna po naslednji enačbi: Vkoncesija = 0,15 × C × ((Qdej + Qvod_prav)/2) × ∆T × 4,2 × D pri čemer je:

-        Vkoncesija: višina plačila za koncesijo, izražena v eurih,

-        C: povprečna letna cena za 1 MJ toplote, ki se pridobi iz ekstra lahkega kurilnega olja ter izračuna iz kurilne vrednosti ekstra lahkega kurilnega olja (ki je 42,6 MJ/kg) in cene ekstra lahkega kurilnega olja v maloprodaji v letu, ki je dve leti pred letom, za katero se določa plačilo za koncesijo. Povprečna letna cena za 1 MJ toplote se izraža v eurih,

-        Qdej: letna količina odvzete termalne vode v m3 oziroma zmogljivost objekta za odvzem termalne vode za obdobje, ko ni na voljo meritev načrpane termalne vode, izražene brez enote za količino (m3),

-        Qvod_prav: obseg vodne pravice v m3 iz drugega odstavka 1. člena te uredbe, ki določa največjo dovoljeno skupno letno količino v m3, izraženo brez enote za količino (m3),

-        ∆T:  temperaturna razlika med povprečno letno temperaturo termalne vode na merilnem mestu in 12 °C, izražena brez enote za stopinje (°),

-        D: faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode.

-        Vkoncesija: višina plačila za koncesijo, izražena v eurih,

-        C: povprečna letna cena za 1 MJ toplote, ki se pridobi iz ekstra lahkega kurilnega olja ter izračuna iz kurilne vrednosti ekstra lahkega kurilnega olja (ki je 42,6 MJ/kg) in cene ekstra lahkega kurilnega olja v maloprodaji v letu, ki je dve leti pred letom, za katero se določa plačilo za koncesijo. Povprečna letna cena za 1 MJ toplote se izraža v eurih,

-        Qdej: letna količina odvzete termalne vode v m3 oziroma zmogljivost objekta za odvzem termalne vode za obdobje, ko ni na voljo meritev načrpane termalne vode, izražene brez enote za količino (m3),

-        Qvod_prav: obseg vodne pravice v m3 iz drugega odstavka 1. člena te uredbe, ki določa največjo dovoljeno skupno letno količino v m3, izraženo brez enote za količino (m3),

-        ∆T: temperaturna razlika med povprečno letno temperaturo termalne vode na merilnem mestu in 12 °C, izražena brez enote za stopinje (°),

-        D: faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode.

(1)Povprečno letno ceno toplote za 1 MJ toplote (C) in faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) iz prejšnjega člena določi vlada s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)Spremembo povprečne letne cene toplote za 1 MJ toplote (C) in faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) določi vlada najpozneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto v skladu s prejšnjim odstavkom.

(1)Koncesionar Direkciji Republike Slovenije za vode (v nadaljnjem besedilu: direkcija) vsako leto najpozneje do 28. februarja pošlje podatke, potrebne za izračun plačila za koncesijo iz 10. člena te uredbe, za prejšnje leto.

(2)Če podatki iz prejšnjega odstavka niso poslani v roku iz prejšnjega odstavka, se za izračun plačila za koncesijo uporabijo podatki, ki jih ima na voljo direkcija.

(1)Koncesionar plačuje za koncesijo med letom z dvema akontacijama na podlagi računa na podračun, določen s predpisom, ki ureja podračune in način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov.

(2)Akontacija iz prejšnjega odstavka znaša polovico zneska, izračunanega po enačbi iz 10. člena te uredbe, pri čemer se uporabita povprečna cena toplote (C) in faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D), določena na podlagi 11. člena te uredbe, vrednosti ∆T in Q dej pa se pridobita iz podatkov iz prejšnjega člena za prejšnje leto.

(3)Prva akontacija v letu zapade v plačilo zadnji plačilni dan v juniju, druga akontacija v letu pa zadnji plačilni dan v decembru.

(4)Za nepravočasno plačane zneske akontacij oziroma plačila za koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.

(4)Koncesionar, ki med letom preneha izvajati koncesijo, direkciji v 30 dneh po prenehanju izvajanja koncesije pošlje podatke iz 12. člena te uredbe.

Razlika med z akontacijama vplačanimi zneski in višino plačila za koncesijo, določeno v skladu z 10. členom te uredbe, se plača na način, določen v prvem odstavku prejšnjega člena, ali vrne koncesionarju v 60 dneh po izdaji poračuna plačil za koncesijo.

(1)Koncesionar prvi program monitoringa iz tretjega odstavka 5. člena te uredbe pošlje agenciji v potrditev najpozneje v šestih mesecih od sklenitve koncesijske pogodbe.

(2)Koncesionar prvo poročilo iz šestega odstavka 5. člena te uredbe pošlje agenciji najpozneje do 28. februarja leta, ki sledi letu potrditve prvega programa monitoringa.

Do uveljavitve sklepa iz 11. člena te uredbe znaša povprečna letna cena za 1 MJ toplote (C) 0,026 eura, faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) pa 0,4.

(1)Ne glede na 13. člen te uredbe se prva akontacija plačila za koncesijo obračuna naslednje leto po sklenitvi koncesijske pogodbe.

(2)Za izračun akontacije iz prejšnjega odstavka se uporabijo podatki o dejanski količini odvzete termalne vode v tekočem letu, ki jih koncesionar predloži direkciji najpozneje do 28. februarja naslednjega leta po sklenitvi koncesijske pogodbe.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00719-23/2020 Ljubljana, dne 23. julija 2020 EVA 2018-2550-0127 Vlada Republike Slovenije Janez Janša predsednik