17. člen ZIUPDV
(uveljavljanje pravice delodajalca do povračila nadomestil plače)
(1)Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene.
(2)Vlogi iz prejšnjega odstavka za delavca, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, delodajalec priloži kopijo odločbe o odreditvi karantene ministra, pristojnega za zdravje, ali od njega pooblaščene osebe, in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu, v primeru odreditve karantene iz petega odstavka 15. člena tega zakona pa tudi izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin.
(3)Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(4)Na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plače, sklene Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z delodajalcem pogodbo o povračilu izplačanih nadomestil plače, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti.
(5)Pogodba o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim izvajanjem.
- UPRS Sodba II U 246/2021-10Upravno sodišče RS · 2022
Rok iz prvega odstavka 17. člena ZUIPDV je rok, ki določa časovno obdobje, v katerem je treba uveljaviti pravico do povračila nadomestila plače delavcem, ki jim je bila odrejena karantena. Gre torej za materialni prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim potekom pravica ugasne. Ker ugasne pravica sama, se zamude materialnega prekluzivnega roka ne da odpraviti, ne glede na vzrok zamude. Med strankama v postopku je sporen začetek teka tega roka. Iz zakona izhaja, da je treba vlogo za uveljavitev pravice vložiti v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene. Upoštevaje jezikovno razlago predpisa, je treba po presoji sodišča šteti, da začne rok za uveljavitev pravice teči od prvega dne odsotnosti delavca, ki mu je bilo (četudi s kasneje izdano odločbo za nazaj) omejeno gibanje zaradi visoko tveganega stika s povzročiteljem nalezljive bolezni.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 1. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba II U 246/2021-10Upravno sodišče RS · 28. 1. 2022
Rok iz prvega odstavka 17. člena ZUIPDV je rok, ki določa časovno obdobje, v katerem je treba uveljaviti pravico do povračila nadomestila plače delavcem, ki jim je bila odrejena karantena. Gre torej za materialni prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim potekom pravica ugasne. Ker ugasne pravica sama, se zamude materialnega prekluzivnega roka ne da odpraviti, ne glede na vzrok zamude. Med strankama v postopku je sporen začetek teka tega roka. Iz zakona izhaja, da je treba vlogo za uveljavitev pravice vložiti v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene. Upoštevaje jezikovno razlago predpisa, je treba po presoji sodišča šteti, da začne rok za uveljavitev pravice teči od prvega dne odsotnosti delavca, ki mu je bilo (četudi s kasneje izdano odločbo za nazaj) omejeno gibanje zaradi visoko tveganega stika s povzročiteljem nalezljive bolezni.