iuris
§ zakonZakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 · ZIUOOPE · velja od 31. 5. 2020

30. člen ZIUOOPE

(postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače)

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 20. 9. 2023Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba III U 11/2023-41Upravno sodišče RS · 2023

    Z rokom iz prvega odstavka 30. člena ZIUOOPE je zakonodajalec določil časovno obdobje, v katerem je treba uveljaviti pravico do povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, torej rok za uveljavitev materialne pravice, in je zato ta rok materialni rok. Ker zakon ni določil, da se ta rok upošteva le na ugovor, gre za prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim potekom pravica preneha.

  • UPRS Sodba I U 640/2021-23Upravno sodišče RS · 2022

    Sodišče sodi, da je zakonska določba prvega odstavka 30. člena ZIUOOPE jasna in nedvoumna, že iz njene jezikovne razlage pa jasno izhaja, da mora delodajalec pri uveljavljanju predmetne pravice spoštovati kumulativno oba roka - vlogo mora vložiti v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, v nobenem primeru (tudi če bi npr. delavca na začasno čakanje na delo napotil manj kot osem dni pred 30. 6. 2020) pa je ne more vložiti po 30. 6. 2020. Navedena roka sta materialna prekluzivna roka, zamuda kateregakoli od teh rokov pa ima za posledico izgubo obravnavane pravice.

  • UPRS Sodba IV U 42/2021-14Upravno sodišče RS · 2021

    V obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedena pravna podlaga za vsebinsko odločitev niti ni konkretnih navedb, za katero obdobje tožnica ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, za katero obdobje in kdaj tožnica ni imela oddanih obračunov davčnih odtegljajev za dohodek iz delovnega razmerja, prav tako kateri obrazec, za kateri mesec in leto ni bil oddan, kakor tudi ne, za katere delavce je bila podana vloga za uveljavljanje pravice do povračila izplačil nadomestil plač delavcem. Obrazložitev izpodbijanega sklepa torej nima vseh elementov, ki jih upravni akt, s katerim je odločeno pravici stranke, mora vsebovati.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 29. 12. 2021

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 9. 2023
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • UPRS Sodba III U 11/2023-41
    Upravno sodišče RS · 20. 9. 2023

    Z rokom iz prvega odstavka 30. člena ZIUOOPE je zakonodajalec določil časovno obdobje, v katerem je treba uveljaviti pravico do povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, torej rok za uveljavitev materialne pravice, in je zato ta rok materialni rok. Ker zakon ni določil, da se ta rok upošteva le na ugovor, gre za prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim potekom pravica preneha.

  • UPRS Sodba I U 640/2021-23
    Upravno sodišče RS · 11. 4. 2022

    Sodišče sodi, da je zakonska določba prvega odstavka 30. člena ZIUOOPE jasna in nedvoumna, že iz njene jezikovne razlage pa jasno izhaja, da mora delodajalec pri uveljavljanju predmetne pravice spoštovati kumulativno oba roka - vlogo mora vložiti v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, v nobenem primeru (tudi če bi npr. delavca na začasno čakanje na delo napotil manj kot osem dni pred 30. 6. 2020) pa je ne more vložiti po 30. 6. 2020. Navedena roka sta materialna prekluzivna roka, zamuda kateregakoli od teh rokov pa ima za posledico izgubo obravnavane pravice.

  • UPRS Sodba IV U 42/2021-14
    Upravno sodišče RS · 21. 12. 2021

    V obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedena pravna podlaga za vsebinsko odločitev niti ni konkretnih navedb, za katero obdobje tožnica ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, za katero obdobje in kdaj tožnica ni imela oddanih obračunov davčnih odtegljajev za dohodek iz delovnega razmerja, prav tako kateri obrazec, za kateri mesec in leto ni bil oddan, kakor tudi ne, za katere delavce je bila podana vloga za uveljavljanje pravice do povračila izplačil nadomestil plač delavcem. Obrazložitev izpodbijanega sklepa torej nima vseh elementov, ki jih upravni akt, s katerim je odločeno pravici stranke, mora vsebovati.