Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE)

(1)S tem zakonom se določa ukrep zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: COVID-19).

(2)S tem zakonom se zaradi omilitve posledic COVID-19 za gospodarstvo in javne finance spreminjajo in dopolnjujejo določbe:

1.Zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki (Uradni list RS, št. 56/08, 20/09 in 25/15 – ZBan-2; v nadaljnjem besedilu: Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki);

2.Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12; v nadaljnjem besedilu: Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih);

3.Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08 in 8/10 – ZSKZ-B; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javnih skladih);

4.Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19; v nadaljnjem besedilu: Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021).

(3)S tem zakonom se določa tudi začasni ukrep za omilitev posledic epidemije na področju Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18; v nadaljnjem besedilu: Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti). II. DEL UKREP ZA ZAGOTOVITEV DODATNE LIKVIDNOSTI GOSPODARSTVU

Namen ukrepa je zagotoviti potrebno likvidnost slovenskemu gospodarstvu za omilitev posledic COVID-19 in preprečiti hujšo gospodarsko škodo, in sicer z bančnimi krediti, zavarovanimi s poroštvom Republike Slovenije, ki z namenom varovanja finančne stabilnosti zagotovi ustrezno pokritje kreditnega tveganja bank.

Predmet ukrepa je interventni ukrep poroštva Republike Slovenije bankam ali hranilnicam, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, ali podružnicam bank države članice, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in ki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, lahko opravljajo bančne storitve na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: banka), za zadolževanje kreditojemalcev.

(1)Za kreditojemalca iz prejšnjega člena se šteje vsaka pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in ki se v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL L št. 156 z dne 20. 6. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU) uvršča med mikro, majhna, srednja ali velika podjetja s sedežem v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: kreditojemalec).

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se za kreditojemalca po tem zakonu ne šteje kreditna in druga finančna institucija, kot je opredeljena v zakonih, ki urejajo bančništvo, zavarovalništvo ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(1)Republika Slovenija prevzema poroštveno obveznost po tem zakonu v primeru kreditnih pogodb, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: a)     sklenjene so po 12. marcu 2020 in najkasneje do 30. junija 2021; b)     ročnost kredita ne presega petih let; c)     kredit je namenjen izključno financiranju osnovne dejavnosti kreditojemalca, in sicer financiranju novih ali dokončanju že začetih naložb, financiranju obratnega kapitala ali financiranju poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v obdobju po 12. marcu 2020 do uveljavitve tega zakona in izpolnjujejo pogoje po tem zakonu; d)     kredit ni namenjen financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v tujini.

(2)Najvišji dovoljeni skupni znesek glavnice kredita posameznega kreditojemalca, za izpolnitev katerega skladno s tem zakonom odgovarja Republika Slovenija, znaša do 25 % prihodkov od prodaje v letu 2019 ali dvojni znesek stroškov dela za leto 2019.

(3)V primeru, da je kreditojemalcu odobren odlog plačila obveznosti za na novo sklenjene kreditne pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, se v najvišji dovoljeni skupni znesek obveznosti posameznega kreditojemalca iz prejšnjega odstavka všteva znesek njegovih odloženih obveznosti.

(4)Republika Slovenija prevzema poroštveno obveznost po tem zakonu za kreditojemalca v primeru: a)     da kreditojemalec 31. decembra 2019 ni štel za podjetje v težavah po pogojih, kot so opredeljeni v 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU, b)     da se po 31. decembru 2019 kreditojemalec z likvidnostnimi težavami sooča zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami COVID-19 na območju Republike Slovenije, c)     da se kreditojemalec na dan 12. marca 2020 ne šteje za neplačnika skladno z določbami Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU), pri čemer kreditojemalec na dan 12. marca 2020 nima pomembnih zamud pri poravnavanju obveznosti do banke, kot so opredeljene v smernicah Evropskega bančnega organa, d)     da gre za kreditojemalca, ki ne posluje in ni registriran v državi iz Seznama Evropske unije z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, in nima lastnika iz takšne države, e)     da ima kreditojemalec na zadnji dan v mesecu pred vložitvijo vloge poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na zadnji dan v mesecu pred vložitvijo vloge za kredit v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh, in f)      (črtana).

(5)Kreditojemalec mora v vlogi za odobritev kredita za namene dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz prejšnjih odstavkov banki predložiti zadnje računovodske izkaze ter: a)     opis svojega poslovnega položaja zaradi posledic COVID-19 skupaj z navedbo:

-  zneska skupnih prihodkov od prodaje kreditojemalca v letu 2019 in

-  zneska stroškov dela za leto 2019; b)     opredelitev višine in ročnosti zahtevanega kredita; c)     opredelitev namena kredita; d)     v primeru, da ima tudi kredit, ki je predmet odloga po zakonu, ki ureja interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, podatek o višini obveznosti kreditojemalca iz naslova tega kredita; e)     izjavo, da bo kredit namenjen financiranju skladno s prvim odstavkom tega člena.

(1)Trajanje posameznega poroštva ne sme presegati ročnosti kredita, vključno z morebitnimi naknadnimi podaljšanji, v zvezi s katerim je bilo dano.

(2)Višina poroštva za posamezen kredit znaša: a)     70 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med velika podjetja; b)     80 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med mikro, majhna ali srednja podjetja.

(3)Zahteva za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije je upravičena le v primeru, da banka in Republika Slovenija utrpita sorazmerne izgube pod enakimi pogoji.

(4)V primeru postopnega zmanjševanja obveznosti kreditojemalca, za izpolnitev katere odgovarja kot porok Republika Slovenija, se sorazmerno zmanjšuje tudi obveznost Republike Slovenije kot poroka.

(1)Republika Slovenija kot porok odgovarja banki za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev iz 4. člena tega zakona, ki izpolnjujejo pogoje iz tega zakona, pri čemer Republika Slovenija poroštveno obveznost izpolni skladno z 9. členom tega zakona.

(2)Skupni znesek glavnic kreditnih pogodb, sklenjenih v skladu s tem zakonom in za katere velja poroštvo Republike Slovenije, ne presega 2.000.000.000 eurov.

(3)Poroštvo po tem zakonu je nepreklicno, brezpogojno in se unovči na prvi pisni poziv banke. Za poroštvo iz tega člena veljajo omejitve iz tega zakona in točke 3.2 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 164 z dne 13. 5. 2020, str. 3, sprememba UL C 218, 2. 7. 2020, str. 3 in sprememba UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Začasni okvir), ki se podrobneje določijo z uredbo iz 17. člena tega zakona.

(4)Republika Slovenija s tem zakonom pooblašča SID – Slovensko izvozno in razvojno banko, d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka), da v njenem imenu in za njen račun opravlja vse posle v zvezi z unovčevanjem poroštev, spremljanjem in izvedbo vseh potrebnih ukrepov za uveljavljanje regresnih terjatev, ter da po plačilu poroštva preveri izpolnjevanje pogojev po tem zakonu, na podlagi katerih je banka odobrila kredit. Posli unovčevanja poroštev predstavljajo zlasti prejem in pregled zahtevkov bank za unovčitev poroštva za posamezno kreditno obveznost kreditojemalca, formalni pregled zahtevka in preveritev izračuna zahtevka, končno potrditev zneska za izplačilo in posredovanje zahtevka ministrstvu, pristojnemu za finance, v izplačilo poroštva.

(5)Provizija za poroštvo po tem zakonu se ne obračunava in ne plačuje.

(1)Letna premija za poroštvo Republike Slovenije bremeni kreditojemalca in se določi na naslednji način: a)     če se kreditojemalec skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med mikro, mala in srednja podjetja:

-  za prvo leto 25 bazičnih točk;

-  za drugo in tretje leto 50 bazičnih točk;

-  za četrto in peto leto 100 bazičnih točk; b)     če se kreditojemalec skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med velika podjetja:

-  za prvo leto 50 bazičnih točk;

-  za drugo in tretje leto 100 bazičnih točk;

-  za četrto in peto leto 200 bazičnih točk.

(2)Bazična točka iz prejšnjega odstavka pomeni 1/100 odstotne točke višine neodplačane glavnice kredita v relevantnem trenutku.

(1)Banka lahko pred nastopom dogodka neplačila po 178. členu Uredbe 575/2013/EU (v nadaljnjem besedilu: dogodek neplačila), SID banki ponudi v odkup svojo terjatev do kreditojemalca v višini neplačanega nominalnega zneska glavnice posameznega kredita, v delu, ki je zavarovan s poroštvom Republike Slovenije. Če SID banka sprejme ponudbo iz prejšnjega stavka, obveznost izpolni z izročitvijo obveznice SID banke.

(2)V primeru, ko je na strani kreditojemalca nastopil dogodek neplačila ali kreditojemalec ni poravnal dospele obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom Republike Slovenije, se poroštvena obveznost Republike Slovenije izpolni na naslednji način: a)     v primeru kreditojemalcev, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvrščajo med mikro, majhna ali srednja podjetja:

-  z izplačilom iz proračuna Republike Slovenije ali

-  z izročitvijo obveznice Republike Slovenije; b)     v primeru kreditojemalcev, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvrščajo med velika podjetja:

-  z izplačilom iz proračuna Republike Slovenije ali

-  z izročitvijo obveznice SID banke.

(3)Pri izbiri načina izpolnitve poroštvene obveznosti Republike Slovenije se upošteva srednjeročna strategija upravljanja z javnim dolgom Republike Slovenije.

(4)SID banka izroči obveznice na podlagi tega člena v protivrednosti nominalne vrednosti glavnice kredita, zmanjšani za morebitne že plačane obveznosti v skladu z določbami kreditne pogodbe, in stroške po tarifi SID banke za obdelavo zahteve za odkup kredita. Z izročitvijo obveznice SID banke nepreklicno in brezpogojno preidejo vse pravice, vključno z zavarovanji kredita in poroštvom Republike Slovenije, iz banke na SID banko. SID banka v treh delovnih dneh od prevzema kredita o tem obvesti kreditojemalca. Podrobnejši pogoji o odkupu kredita se določijo s pogodbo, ki jo skleneta SID banka in banka.

(5)SID banka oziroma Republika Slovenija izdata obveznice na podlagi tega člena na podlagi mnenja posebne komisije, ki jo sestavljajo predstavniki SID banke ter ministrstva, pristojnega za finance.

(6)Obveznice, ki se po tem zakonu uporabijo za odkup terjatev ali izplačilo poroštva, se izdajo ob upoštevanju pogojev Evropske centralne banke za financiranje finančnih institucij ter pravil Evropske unije glede ustreznega pokritja kreditnih tveganj bank. V ta namen Vlada Republike Slovenije po predhodnem mnenju Banke Slovenije izda uredbo, v kateri predpiše merila, pogoje in kriterije, skladno s katerimi se obveznice, izdane na podlagi tega zakona, štejejo kot sprejemljiv instrument, s katerim lahko banka zavaruje svojo obveznost do Evropske centralne banke.

(1)Banka, ki na podlagi tega zakona odobri kredit, vlogo za kredit skupaj s kopijo kreditne pogodbe posreduje SID banki.

(2)Banka SID banki na njeno zahtevo posreduje vso dokumentacijo, ki je potrebna za izvedbo nadzora nad izpolnjevanjem pogojev za izdajo poroštva po tem zakonu.

(3)Banka SID banki za primer unovčenja poroštva posreduje pisno ali elektronsko zahtevo za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije najpozneje v šestih mesecih od nastopa dogodka neplačila ali neporavnave dospele obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom Republike Slovenije. Republika Slovenija poroštveno obveznost izpolni najpozneje v 15 delovnih dneh od prejema formalno popolne zahteve za njeno izpolnitev, iz katere je razvidno, da je na strani kreditojemalca nastopil dogodek neplačila ali da kreditojemalec ni poravnal dospele obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom Republike Slovenije.

(4)Banka obvesti kreditojemalca o vloženi zahtevi za poroštvo v treh dneh po vložitvi.

(1)SID banka vodi evidenco vseh kreditnih pogodb, ki so sklenjene v skladu s tem zakonom in vseh prejetih formalno popolnih zahtevkov bank za unovčenje poroštva ter spremlja porabo poroštvene kvote iz tega zakona. O vsakem prejetem zahtevku banke nemudoma z elektronskim sporočilom obvesti ministrstvo, pristojno za finance. Po prejemu formalno popolnega zahtevka banke, le-tega SID banka skupaj s svojim pozivom za plačilo poroštva v izplačilo posreduje ministrstvu, pristojnemu za finance.

(2)Poziv SID banke iz prejšnjega odstavka vsebuje:

-        polni naziv banke;

-        polni naziv kreditojemalca;

-        pozvani znesek unovčitve poroštva v skupni višini in z navedbo specifikacije zneska glede na vrsto obveznosti;

-        izjavo SID banke, da je pozvani znesek preverjen in skladen s kreditnimi in poroštvenimi pogoji;

-        datum roka plačila;

-        transakcijski račun banke;

-        številko sklica za plačilo.

(3)Ministrstvo, pristojno za finance, po prejemu popolnega zahtevka banke za unovčitev poroštva in potrditve zneska za izplačilo poroštva s strani SID banke, v roku iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona izvrši plačilo potrjenega zneska ali banki v skladu s tretjim odstavkom 9. člena tega zakona izroči v primeru mikro, majhnih ali srednjih podjetij obveznice Republike Slovenije, v primeru velikih podjetij pa obveznice SID banke, oboje v protivrednosti potrjenega zneska za izplačilo poroštva.

SID banki pripada mesečno nadomestilo v višini, ki pokriva stroške izvajanja vseh poslov SID banke v zvezi s poroštvi po tem zakonu in se podrobneje uredi v pogodbi med Republiko Slovenijo in SID banko. Republika Slovenija plačuje nadomestilo najkasneje v desetih delovnih dneh po preteku meseca, ki sledi mesecu, za katerega je bilo obračunano nadomestilo.

(1)Za izterjavo posameznih terjatev iz naslova unovčenih poroštev v imenu Republike Slovenije ter za upravljanje prevzetih terjatev je odgovorna SID banka, izterjava in upravljanje pa se lahko izvaja preko banke, ki je prejela poroštvo za unovčeno ali preneseno terjatev. Banka mora pri izterjavi terjatev iz naslova unovčenih poroštev in upravljanju posameznih terjatev ravnati kot dober gospodar in strokovnjak ter vsak izterjani znesek regresa ali prejetih plačil sorazmerno prevzetemu tveganju prenakazati Republiki Sloveniji. SID banka spremlja in nadzoruje postopke izterjave in upravljanja teh terjatev in z bankami v imenu in za račun Republike Slovenije sodeluje pri pomembnejših odločitvah v postopku izterjave ali upravljanja terjatve. SID banka lahko izvede izterjavo unovčenega poroštva neposredno od dolžnika v primeru, da je taka izterjava po oceni SID banke hitrejša ali bolj ekonomična od tiste, ki bi jo sicer vodila banka.

(2)Če je nad kreditojemalcem uveden postopek zaradi insolventnosti ali postopek likvidacije, mora banka obvestiti SID banko o vsaki terjatvi, ki jo prijavi v postopku, oziroma o začetku postopka najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev. SID banka pošlje Državnemu odvetništvu Republike Slovenije, najpozneje deset dni pred iztekom roka za prijavo terjatev oziroma potencialnih terjatev, popolno dokumentacijo, ki izkazuje obstoj in višino terjatve oziroma potencialne terjatve Republike Slovenije.

Za kreditojemalca, ki mu je banka odobrila kredit, ki je deležen ukrepov po tem zakonu, velja za čas od vložitve vloge za kredit do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva, nakupa lastnih delnic ali lastniških deležev ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov. Banka opozorilo o prepovedi izplačil v skladu s prejšnjim stavkom za primer odobrenega poroštva vključi v kreditno pogodbo.

(1)Poroštvo, izdano na podlagi tega zakona, preneha, če: a)     je bila kreditna pogodba sklenjena v nasprotju s pogoji iz tega zakona in so kršitve nastale na strani banke, b)     banka ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke, ali c)     banka ne obvesti SID banke o začetku postopka zaradi insolventnosti ali postopka likvidacije kreditojemalca najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev.

(2)V primeru že unovčenega poroštva mora banka vrniti vse zneske, ki so ji bili izplačani, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema plačila poroštva do dneva vračila.

(3)V primeru iz točke b) prvega odstavka tega člena banka do kreditojemalca vzpostavi regresni zahtevek.

(4)Vse določbe glede prenehanja poroštva po tem členu veljajo tudi v primeru izročitve obveznic Republike Slovenije in SID banke. Obveznost iz naslova obveznic ne preneha. Republiki Sloveniji in SID banki je banka dolžna vrniti znesek, enak obveznosti izdajatelja obveznice, z zamudnimi obrestmi od dneva izročitve obveznice.

Regresne terjatve Republike Slovenije do kreditojemalcev iz naslova unovčenja poroštev in terjatve bank iz naslova kreditnih obveznosti imajo v delu, v katerem predstavljajo nezavarovane terjatve, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, status prednostnih terjatev, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.

Podrobnejša pravila v zvezi z izvrševanjem določb tega interventnega ukrepa, zlasti v zvezi z omejitvami poroštva, načinom izpolnitve poroštvene obveznosti, unovčevanjem in izterjavo poroštva, roki, dokumentacijo, poročanjem, obsegom in načinom izvajanja pooblastila SID banki, se določijo z uredbo, ki jo izda Vlada Republike Slovenije. III. DEL SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV

V Zakonu o Slovenski izvozni in razvojni banki se v 11. členu v napovednem stavku prvega odstavka za besedilom »ugotovljene tržne vrzeli« dodata vejica in besedilo »med katere sodijo tudi ciklične vrzeli«.

V 18. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Član uprave SID banke mora izpolnjevati pogoje, določene z zakonom, ki ureja bančništvo.«.

V 18. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »(4) Člane nadzornega sveta SID banke imenuje Vlada Republike Slovenije, in sicer šest na predlog ministra, pristojnega za finance, in enega na predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo.«.

V Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih se v 26. členu tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »(3) Upravljavec zagotavlja obvezni večstranski pobot skladno z urnikom večstranskega pobota, ki ga sprejme direktor AJPES, vendar najmanj enkrat mesečno.«.

V Zakonu o javnih skladih se v 22. členu drugi odstavek spremeni, tako da se glasi: »(2) Če direktor umre, poda odstopno izjavo, postane poslovno nesposoben, je razrešen iz krivdnih razlogov ali mu poteče mandat, opravlja njegovo funkcijo do imenovanja novega direktorja predsednik nadzornega sveta ali član nadzornega sveta, ki ga za to pooblasti ustanovitelj, vendar največ za 12 mesecev. V času, ko član nadzornega sveta opravlja funkcijo direktorja, mu miruje članstvo v nadzornem svetu.«.

V Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 se v 2. členu v drugem odstavku na koncu 31. točke pika nadomesti s podpičjem in se doda nova 32. točka, ki se glasi: »32. »postavke COVID-19« so tiste postavke, razvrščene v podprogram 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje vseh stroškov, povezanih z epidemijo nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: postavke COVID-19).«.

V 22. členu se v 1. točki besedilo »2018 in 2019« nadomesti z besedilom »2020 in 2021«, v 2. točki pa se besedilo »za leto 2018 in za leto 2019« nadomesti z besedilom »za leto 2020 in za leto 2021«.

V 24. členu se v tretjem odstavku za besedilom »podprogramu 030104 – Predsedovanje Svetu EU« dodata vejica in besedilo »s, na in med postavkami COVID-19«.

V 25. členu se v tretjem odstavku za besedilom »podprogramu 030104 – Predsedovanje Svetu EU« dodata vejica in besedilo »s, na in med postavkami COVID-19«.

V 28. členu se v drugem odstavku za 5. točko doda nova 5.a točka, ki se glasi: »5.a na, s in med postavkami COVID-19 v podprogramu 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19;«.

V 44. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Ne glede na četrti odstavek 68. člena ZJF lahko upravljavec sredstev sistema EZR države daje dolgoročna posojila za obdobje do treh let, za namen izvajanja projektov, financiranih iz sredstev EU.«.

V 48. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Poleg zadolževanja za namene prvega odstavka tega člena se lahko država v letu 2020 dodatno zadolži za namen financiranja omilitve posledic epidemije COVID-19. Največji obseg dodatne zadolžitve za ta namen ne sme presegati razlike med izdatki, ki so bili načrtovani v sprejetem proračunu države, in najvišjim obsegom izdatkov za državni proračun, ki ga je državni zbor določil s sprejemom spremembe okvira za državni proračun za leto 2020 v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZFisP.«. Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.

Za 48. členom se doda nov 48.a člen, ki se glasi: » 48.a člen Ministrstvo pravice porabe iz dodatne zadolžitve po šestem odstavku prejšnjega člena samostojno prerazporedi na postavko COVID-19, v okviru podprograma 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19.«.

V 50. členu se v prvem odstavku znesek »800.000.000 eurov« nadomesti z zneskom »2.800.000.000 eurov«.

V 54. členu se v drugem odstavku v prvi alineji znesek »589,11 eura« nadomesti z zneskom »623,96 eura«.

Za 67. členom se dodajo novi 67.a, 67.b in 67.c člen, ki se glasijo:

(1)Zaradi epidemije COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: epidemija) se v proračunu zagotavljajo sredstva za financiranje ukrepov, sprejetih za omilitev posledic epidemije.

(2)Za namen iz prejšnjega odstavka se v politiki 23 – Intervencijski programi in obveznosti, izkazuje glavni program 2304 – Sredstva za financiranje epidemij, znotraj navedenega glavnega programa pa podprogram 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19.

(3)Sredstva za financiranje epidemije se na podprogramu 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19 uporabljajo izključno za namene, povezane z epidemijo.

Ne glede na prvi odstavek 10. člena tega zakona ministrstvo, na predlog neposrednega uporabnika, med letom odpira nove postavke COVID-19.

(1)Ne glede na prvi odstavek 6. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 13/18; v nadaljnjem besedilu: ZJF-H) se državni program razvojnih politik iz 9.a člena ZJF in srednjeročna fiskalna strategija iz 9.č člena ZJF v letih 2020 in 2021 ne predložita vladi v sprejetje.

(2)Ne glede na drugi odstavek 6. člena ZJF-H se napovedi izdatkov po programski klasifikaciji na ravni podprograma za tekoče leto in naslednja tri leta iz 9.c člena ZJF v letih 2020 in 2021 ne pripravijo.

(3)Ne glede na prvi odstavek 9.g člena ZJF Fiskalni svet v analizi ne upošteva makroekonomskih agregatov in napovedi prejemkov in izdatkov za leti 2020 in 2021.«. IV. DEL ZAČASNI UKREP

(1)Ne glede na določbo 62. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti se najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti Republike Slovenije ali v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja bolezni opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali pa je bistveno otežkočeno, v obdobju trajanja razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, to je od vključno 13. marca 2020 do preklica razglasitve epidemije te nalezljive bolezni, ne zaračunava najemnina ali del najemnine.

(2)O upravičenosti do oprostitve plačila najemnine ali njenega dela iz prejšnjega odstavka odloča predstojnik oziroma predstojnica upravljavca oziroma organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ob upoštevanju pogojev iz točke 3.1 Začasnega okvira:

-        najemnik dne 31. decembra 2019 ni bil podjetje v težavah, kot je opredeljeno v 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU;

-        skupni znesek javnih sredstev, ki jih prejme najemnik, v skladu s točko 3.1 Začasnega okvira, ne sme preseči 800.000 eurov ali 120.000 eurov, če je najemnik dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, ali 100.000 eurov, če je najemnik dejaven na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov. Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;

-        skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih v prejšnji alineji;

-        ukrepi na podlagi tega zakona ne izključujejo dodelitve pomoči de minimis oziroma pomoči, dodeljene v skladu s Splošno uredbo o skupinskih izjemah, če so spoštovane določbe relevantnih aktov Evropske komisije. V. DEL PREHODNE DOLOČBE ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2020 IN 2021

(1)Proračunske postavke z oznako COVID-19, na katerih se do uveljavitve tega zakona zagotavljajo pravice porabe za financiranje omilitve epidemije, se v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona prenesejo v podprogram 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19.

(2)Pravice porabe, ki so se do uveljavitve tega zakona zagotavljale za financiranje omilitve epidemije, se v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona prenesejo na postavke COVID-19 v podprogram 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19.

(3)Vsi izdatki, ki so nastali za financiranje omilitve epidemije v proračunu države pred uveljavitvijo tega zakona, se v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona preknjižijo na postavke COVID-19 v podprogramu 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19.

Vsi imetniki podračunov v sistemu EZR države, ki še niso vključeni v sistem enotnega upravljanja sredstev EZR države, se vanj vključijo osmi dan po uveljavitvi tega zakona.

Razlika med prihodki iz 14. člena ZFO-1 od 1. januarja 2020 do uveljavitve tega zakona, ki je izračunana ob upoštevanju povprečnine v višini 623,96 eura in povprečnine v višini 589,11 eura, se občinam nakaže v zadnjem tednu meseca maja 2020. Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 – ZDLGPE (Uradni list RS, št. 61/20) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: »VI. DEL PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

Vlada Republike Slovenije izda podzakonski akt iz šestega odstavka 9. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(1)Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)Vlada Republike Slovenije lahko predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije spremembo, dopolnitev ali podaljšanje veljavnosti ukrepov iz tega zakona v celoti ali v njegovih posamičnih delih v primeru sprememb ali dopolnitev relevantnih določb Začasnega okvira ali če oceni, da to utemeljujejo spremenjene razmere.«. Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 – ZZUOOP (Uradni list RS, št. 152/20) vsebuje naslednjo končno določbo: »134. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 – ZIUOPDVE (Uradni list RS, št. 175/20) vsebuje naslednjo končno določbo: »142. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.