48. člen ZIPRS2021
(obseg zadolževanja države za leti 2020 in 2021)
(1)Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2020 lahko zadolži do višine 7.283.861.435 eurov.
(2)Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2021 lahko zadolži do višine 2.741.703.231 eurov.
(3)Ne glede na 84. člen ZJF lahko minister za odločanje o sklepanju poslov na trgu vrednostnih papirjev v zvezi z zadolževanjem države in upravljanjem njenih dolgov v okviru instrumentov zadolževanja, rokov in višine zadolžitev, določenih v letnem programu financiranja proračuna, ki ga sprejme vlada, pisno pooblasti drugo osebo. Instrument zadolževanja je tudi začasna prodaja lastnih dolžniških vrednostnih papirjev.
(4)V obseg zadolževanja države iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne štejejo:
1.zadolževanje države za potrebe upravljanja njenih dolgov in
2.prevzem dolga.
(5)Poleg zadolževanja za namene prvega in drugega odstavka tega člena se lahko država v skladu s tretjim odstavkom 81. člena ZJF dodatno zadolži za namen izvajanja intervencij na trgu lastnih dolžniških vrednostnih papirjev. Največji obseg dodatne zadolžitve za ta namen ne sme presegati 1.800.000.000 eurov.
(6)V obsegu zadolžitve iz prvega odstavka tega člena je zajeta tudi zadolžitev države za namen financiranja omilitve posledic epidemije COVID-19 v znesku 2.167.000.000 eurov.
(7)Ne glede na četrti odstavek 81. člena ZJF se država v letih 2020 in 2021 lahko likvidnostno zadolži največ do višine 10 % zadnjega sprejetega proračuna.
- VDSS Sodba Pdp 601/2021Višje delovno in socialno sodišče · 2022
Tožnica v pritožbi neutemeljeno vztraja na stališču, da ji odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila vročena v skladu z ZDR-1. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je vročanje odpovedi preko zasebnega vročevalca (detektiva) zakonit način vročanja. ZDR-1 namreč v šestem odstavku 88. člena napotuje na uporabo določb o vročanju po pravilih pravdnega postopka, ZPP pa osebne vročitve po pooblaščenem vročevalcu ne izključuje (tako tudi VIII Ips 228/2016 in VIII Ips 208/2016). Ker pa je tožnica odpoved tudi dejansko prejela 1. 9. 2020 in ker pravočasno uveljavljanje sodnega varstva v tem sporu ni bilo vprašljivo, tudi morebitna napačna vročitev odpovedi ne bi mogla privesti do zaključka, da je odpoved že zgolj iz tega razloga nezakonita (šesti odstavek 139. člena ZPP; tako tudi Pdp 535/2021 in Pdp 534/2021). Sodišče prve stopnje je preverjalo, ali obstoji poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, kot je opredeljen v njeni obrazložitvi, in sicer da je tožena stranka zaradi aktivnosti in stroškov, povezanih z izvajanjem ukrepov za zajezitev in obvladovanje nalezljive bolezni SARS CoV-2, ukinila izvajanje vseh novih aktivnosti, ki niso nujne za opravljanje osno
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 2. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Pdp 601/2021Višje delovno in socialno sodišče · 9. 2. 2022
Tožnica v pritožbi neutemeljeno vztraja na stališču, da ji odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila vročena v skladu z ZDR-1. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je vročanje odpovedi preko zasebnega vročevalca (detektiva) zakonit način vročanja. ZDR-1 namreč v šestem odstavku 88. člena napotuje na uporabo določb o vročanju po pravilih pravdnega postopka, ZPP pa osebne vročitve po pooblaščenem vročevalcu ne izključuje (tako tudi VIII Ips 228/2016 in VIII Ips 208/2016). Ker pa je tožnica odpoved tudi dejansko prejela 1. 9. 2020 in ker pravočasno uveljavljanje sodnega varstva v tem sporu ni bilo vprašljivo, tudi morebitna napačna vročitev odpovedi ne bi mogla privesti do zaključka, da je odpoved že zgolj iz tega razloga nezakonita (šesti odstavek 139. člena ZPP; tako tudi Pdp 535/2021 in Pdp 534/2021). Sodišče prve stopnje je preverjalo, ali obstoji poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, kot je opredeljen v njeni obrazložitvi, in sicer da je tožena stranka zaradi aktivnosti in stroškov, povezanih z izvajanjem ukrepov za zajezitev in obvladovanje nalezljive bolezni SARS CoV-2, ukinila izvajanje vseh novih aktivnosti, ki niso nujne za opravljanje osno