Zakon o spremembah in o dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2V)

V Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19 in 28/19) se v 12. členu drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Dobiček iz kapitala od odsvojitve nepremičnine iz prvega odstavka tega člena je tudi dobiček iz odsvojitve lastniških deležev in pravic iz lastniških deležev v gospodarski družbi, zadrugi ali drugi obliki organiziranja, katerih več kot 50% vrednosti je kadarkoli v obdobju 365 dni pred odsvojitvijo izhajalo neposredno ali posredno iz nepremičnin in pravic na nepremičninah, ki so v Sloveniji.«.

V 21. členu se v 1. točki za besedilom »zakona o vojnih veteranih« doda vejica, besedilo »in zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb« pa se nadomesti z besedilom »zakona o socialnem vključevanju invalidov, zakona o osebni asistenci, zakona o izenačevanju možnosti invalidov«. 2. točka se spremeni tako, da se glasi: »2. dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o vojnih veteranih, zakonu o vojnih invalidih, zakonu o socialnem varstvu in zakonu o socialnem vključevanju invalidov ter komunikacijskega dodatka po zakonu o osebni asistenci;«. V 3. točki se besedilo »po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb« nadomesti z besedilom »po zakonu o socialnem vključevanju invalidov«.

V 43. členu se za drugim odstavkom doda nov 2.a odstavek, ki se glasi: »(2.a) Če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo na električni pogon za privatne namene, se ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene in ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo, v davčno osnovo delojemalca ne glede na prvi stavek drugega odstavka tega člena všteva 0,3% nabavne vrednosti vozila mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila, če vrednost ob pridobitvi vozila, vključno z davkom na dodano vrednost, ne presega 60.000 eurov. Če nabavna vrednost ob pridobitvi vozila, vključno z davkom na dodano vrednost, presega 60.000 eurov, se za presežni del nabavne vrednosti davčna osnova delojemalca določa na način iz drugega odstavka tega člena«.

54. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Kot prihodek se po tem poglavju zakona ne šteje: 1. dividenda, kot je določena v III.6.2. poglavju tega zakona, 2. obresti, kot so določene v III.6.1. poglavju tega zakona, in dosežene na podlagi prenosljivih dolžniških vrednostnih papirjev ter instrumentov denarnega trga, opredeljenih po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, 3. prihodek, dosežen na podlagi odsvojitve lastniškega deleža, kot je določen v III.6.2. poglavju tega zakona, ali na podlagi odsvojitve investicijskih kuponov, 4. drugi prihodki v zvezi s finančnimi instrumenti oziroma deleži, na katere se nanašajo prihodki iz prejšnjih točk tega odstavka, nastali po pridobitvi finančnih instrumentov oziroma deležev v podjetje, 5. drugi prihodki v zvezi s finančnimi instrumenti oziroma deleži, na katere se nanašajo prihodki iz prejšnjih točk tega odstavka, nastali ob pridobitvi teh finančnih instrumentov oziroma deležev v podjetje zavezanca iz njegovega gospodinjstva.

(2)Prihodki iz prvega odstavka tega člena se obravnavajo kot dohodek iz kapitala, kot je določen v III.6. poglavju tega zakona. Za namene tega in III.6. poglavja tega zakona se šteje, da je finančni instrument oziroma delež iz prvega odstavka tega člena z dnem pridobitve v podjetje prenesen iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo.

(3)Odhodki, nastali v zvezi z doseganjem prihodkov iz prvega odstavka tega člena ter v zvezi s finančnimi instrumenti oziroma deleži iz prvega odstavka tega člena, se ne priznajo.«.

V 67. členu se v naslovu beseda »olajšavami« nadomesti z besedilom »znižanjem davčne osnove«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Znižanje davčne osnove po 60. do 66.a členu tega zakona in določbah drugih zakonov, ki določajo znižanje davčne osnove za dohodnino od dohodka iz dejavnosti po tem zakonu, skupaj z uveljavljanjem neizkoriščenih delov znižanj davčne osnove iz preteklih obdobij, se prizna največ v višini 63% davčne osnove od dohodka iz dejavnosti.«.

V 69. členu se v drugem odstavku besedilo »članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki so na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča stalno ali začasno prijavljene na tem naslovu« nadomesti z besedilom »ki imajo na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče«.

V 73.a členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »(4) Za neizkoriščeni del olajšave iz prvega odstavka tega člena se lahko znižuje davčna osnova v naslednjih petih davčnih letih po letu vlaganja.«. Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Znižanje davčne osnove po tem členu, vključno z uveljavljanjem neizkoriščenega dela olajšave iz preteklih obdobij, se prizna največ v višini 63% davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.«.

V 77. členu se v prvem odstavku odstotek »10« nadomesti z odstotkom »15«.

V 81. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Za obresti po tem poglavju zakona se šteje tudi nadomestilo, ki ga upravljavec premoženja davčnega zavezanca zagotovi v primeru negativnega rezultata iz upravljanja premoženja ali v primeru zajamčene vrednosti premoženja v upravljanju.«.

V 86. členu se za drugim odstavkom dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo: »(3) Kadar so se zavarovalcu med trajanjem življenjskega zavarovanja v skladu z zavarovalnimi pogoji dodelili zneski na račun udeležbe pri dobičku ali je zavarovalnica na račun zavarovalca vplačala dodatna vplačila, se ta vštevajo v vplačilo iz prvega odstavka tega člena po vrednosti, ki je enaka nič.

(4)Davčna osnova od vplačil iz življenjskega zavarovanja, ki niso zajeta s tretjim odstavkom tega člena in se dodelijo oziroma vplačajo na račun zavarovalca, ter od dohodkov iz življenjskega zavarovanja, ki se plačajo upravičenim osebam med trajanjem zavarovanja, je enaka doseženim vplačilom oziroma plačilom.

(5)Določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena se uporabljajo tudi v primeru življenjskega zavarovanja iz 3. in 4. točke 82. člena tega zakona.«.

Za 88. členom se doda nov 88.a člen, ki se glasi: Davčna osnova od obresti, doseženih z odstopom ali poplačilom terjatve, ki jo je zavezanec prevzel od upnika ali prevzemnika, je enaka razliki med prejetim nadomestilom oziroma poplačano vrednostjo terjatve in zneskom, ki ga je zavezanec plačal ob prevzemu terjatve.«.

V 90. členu se v četrtem odstavku za 3. točko, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, dodajo nove 4., 5. in 6. točka, ki se glasijo: »4. vrednost vrnjenega naknadnega vplačila družbeniku, ki ga je vplačal po ustanovitvi družbe v skladu z določili družbene pogodbe, v delu, ki presega vplačano vrednost. Če naknadnega vplačila družbenik ni vplačal in je pravico do njegovega vračila pridobil s pridobitvijo deleža, se obdavčuje vrednost vrnjenega naknadnega vplačila družbeniku, v delu, ki presega: – vplačano vrednost naknadnega vplačila ali – nabavno vrednost pridobljenega deleža, kadar je ta manjša od vplačane vrednosti naknadnega vplačila; 5. dodatno naknadno izplačilo zavezancu, ki je odsvojil delež iz III.6.3. poglavja tega zakona, v zvezi z odsvojitvijo deleža, ki ga izplača pridobitelj deleža in je odvisno od meril uspešnosti poslovanja družbe v prihodnosti, določenih v pogodbi o odsvojitvi deleža; 6. izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu. Davčni zavezanec lahko v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, uveljavlja zmanjšanje izplačane vrednosti za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev, ki se določi v skladu z 98. členom tega zakona. Če je davčni zavezanec delnice ali deleže družbe pridobival na različne datume, se šteje, da je odsvojil zadnje pridobljene delnice ali deleže. Odsvojitev delnic ali deležev po tej točki ne šteje za odsvojitev kapitala po poglavju III.6.3. tega zakona.«.

V 97. členu se v prvem odstavku na koncu doda besedilo, ki se glasi: »Kadar je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi pozitivna, je davčna osnova razlika, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala. Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala, se priznajo največ v višini, ki ne sme preseči nižjega od: 1. seštevka 1% od nabavne vrednosti kapitala in 1% od vrednosti kapitala ob odsvojitvi, ali 2. pozitivne razlike med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.«.

V 98. členu se v petem odstavku na koncu doda besedilo, ki se glasi: »Kadar zavezanec pridobi kapital iz 2. in 3. točke 93. člena tega zakona v okviru opravljanja dejavnosti iz III.3. poglavja tega zakona in se dohodki iz tega kapitala v skladu s 54. členom tega zakona izključujejo iz dohodkov iz dejavnosti, se ne glede na prvi stavek tega odstavka za nabavno vrednost takega kapitala šteje vrednost ob začetnem pripoznanju v poslovnih knjigah oziroma evidencah v skladu z računovodskimi standardi, razen če je kapital prenesen v podjetje zavezanca iz njegovega gospodinjstva; če je kapital prenesen v podjetje zavezanca iz njegovega gospodinjstva, se za nabavno vrednost kapitala šteje nabavna vrednost, določena v skladu z drugim do četrtim odstavkom tega člena.«. V sedmem odstavku se 4. točka spremeni, tako da se glasi: »4. naknadna vplačila, ki jih je družbenik vplačal po ustanovitvi družbe v skladu z določili družbene pogodbe in mu pred odsvojitvijo niso bila vrnjena oziroma ni nastala obveznost njihovega vračila.«. Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi: »(8) Kadar je družbeniku vrnjeno obvezno naknadno vplačilo, ki ga sam ni vplačal in je pravico do njegovega vračila pridobil s pridobitvijo deleža, tako vrnjeno naknadno vplačilo zmanjša nabavno vrednost pridobljenega deleža v višini vplačane vrednosti takega naknadnega vplačila, vendar znesek zmanjšanja ne more preseči nabavne vrednosti.«. Dosedanji osmi odstavek postane deveti odstavek.

V 99. členu se v drugem odstavku na koncu 2. točke podpičje nadomesti s piko, 3. točka pa se črta.

V 101. členu se v petem odstavku za besedilom »na način iz« doda besedilo »prvega stavka«, na koncu pa doda besedilo, ki se glasi: »Kadar zavezanec pridobi kapital iz 2. in 3. točke 93. člena tega zakona v okviru opravljanja dejavnosti iz III.3. poglavja tega zakona in se dohodki iz takega kapitala v skladu s 54. členom tega zakona izključujejo iz dohodkov iz dejavnosti, se ne glede na prvi stavek tega odstavka za čas pridobitve takega kapitala šteje čas pridobitve kapitala v podjetje, razen če je kapital prenesen v podjetje zavezanca iz njegovega gospodinjstva; če je kapital prenesen v podjetje zavezanca iz njegovega gospodinjstva, se za čas pridobitve kapitala šteje čas pridobitve kapitala v gospodinjstvo zavezanca.«.

V 108. členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Zavezanec, ki je prejel izplačilo odkupne vrednosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja na podlagi plačanih premij izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali drugi državi članici EU, ki je bil odobren in vpisan v register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lahko na način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek, uveljavlja drugačno določitev višine tega dohodka za odmero dohodnine, kot je določena s prvim odstavkom tega člena, če vplačane premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja niso bile v celoti izključene iz obdavčitve z dohodnino oziroma iz obremenitve s prispevki za socialno varnost. Dohodek se določi tako, da se izplačilo odkupne vrednosti zmanjša za vplačane premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in poveča za seštevke zneskov: 1. vplačanih premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki so zavezancu zmanjševale letno davčno osnovo od dohodkov zavezanca za odmero dohodnine, 2. vplačanih premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se niso vštevale v davčno osnovo, in 3. vplačanih premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se niso vštevale v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost. Tako ugotovljeni dohodek je enak najmanj seštevku zneskov iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega stavka.«.

V 109. členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v letno davčno osnovo od dela plače za poslovno uspešnost všteva vsota tega dohodka, ki presega 100% povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za leto, za katero se dohodnina odmerja, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, zmanjšana za sorazmerni del prispevkov za socialno varnost, ki jih mora na podlagi posebnih predpisov plačevati delojemalec, glede na delež teh dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo. V vsoto iz prejšnjega stavka se ne všteva posamezno izplačilo tega dohodka, za katerega niso izpolnjeni pogoji za davčno obravnavo po 12. točki prvega odstavka 44. člena tega zakona.«.

V 111. členu se v prvem odstavku znesek »3.302,70 eurov« nadomesti z zneskom »3.500 eurov«. Drugi odstavek se črta. V tretjem odstavku se besedilo »presega 11.166,37 eurov in« črta, besedilo »zmanjšanje = 19.922,15 eurov – 1,49601 x skupni dohodek« pa se nadomesti z besedilom »zmanjšanje = 18.700,38 eura – 1,40427 x skupni dohodek«. V četrtem odstavku se besedilo »drugega in« črta. V petem odstavku se besedilo »drugem in« črta.

V 114. členu se v tretjem odstavku 3. točka spremeni tako, da se glasi: »3. ima status invalida v skladu z zakonom o socialnem vključevanju invalidov.«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena se olajšava, določena v 2. točki prvega odstavka tega člena, za otroka, ki ima status invalida v skladu z zakonom o socialnem vključevanju invalidov, prizna ne glede na njegovo starost.«. V osmem odstavku se besedilo »ali odločba centra za socialno delo v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno ali telesno prizadetih oseb« nadomesti z besedilom »ali odločba centra za socialno delo o pridobitvi statusa invalida v skladu z zakonom o socialnem vključevanju invalidov«.

V 115. členu se v četrtem odstavku besedilo »živi s starši oziroma posvojitelji v skupnem gospodinjstvu« nadomesti z besedilom »ima po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče kot starši oziroma posvojitelji«. Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(7) Ne glede na tretji, četrti, peti in šesti odstavek tega člena se otrok, ki ima status invalida v skladu z zakonom o socialnem vključevanju invalidov in nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, šteje za vzdrževanega družinskega člana ne glede na njegovo starost. Otrok iz prejšnjega stavka, ki se ne šola, nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti nižji od višine posebne olajšave za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, določene v 2. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona, se ne glede na četrti odstavek tega člena šteje za vzdrževanega družinskega člana ne glede na njegovo starost. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu, razen dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o vojnih veteranih, zakonu o vojnih invalidih, zakonu o socialnem vključevanju invalidov ter zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.«. Deveti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(9) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se štejejo tudi starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona, in imajo po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče kot zavezanec ali so v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev ali imajo zavezanec in starši oziroma posvojitelji sklenjen sporazum o preživnini v obliki izvršljivega notarskega zapisa v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, ter pod enakimi pogoji tudi starši oziroma posvojitelji zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.«.

V 122. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Stopnje dohodnine za davčno leto so: «.

V 127. členu se v drugem odstavku na koncu doda besedilo, ki se glasi: »Delodajalec, ki je plačnik davka, pozove zavezanca k opredelitvi o statusu po tem odstavku oziroma po šestem odstavku tega člena. Zavezanec delodajalca iz prejšnjega stavka obvešča o spremembi njegovega statusa po tem odstavku oziroma po šestem odstavku tega člena.«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz drugega odstavka tega člena, ki ga izplača glavni delodajalec, se upošteva 1/12 zneska olajšave iz prvega odstavka 111. člena, prvega odstavka 112. člena in iz 114. člena tega zakona. Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz drugega odstavka tega člena, ki ga izplača glavni delodajalec, se upošteva tudi 1/12 zneska olajšave, ugotovljenega z uporabo enačbe iz tretjega odstavka 111. člena tega zakona ob upoštevanju dohodka iz drugega odstavka tega člena, ki ga izplača glavni delodajalec, preračunanega na letno raven, če ta dohodek ne presega 1/12 dohodka iz tretjega odstavka 111. člena tega zakona. Če zavezanec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz drugega odstavka tega člena, ki ga izplača glavni delodajalec, upošteva olajšava iz tretjega odstavka 111. člena tega zakona, o tem obvesti glavnega delodajalca.«. V sedmem odstavku se v prvem stavku besedilo »20% predčasne ali starostne« nadomesti z besedo »dela«, drugi stavek pa se črta. V osmem odstavku se besedilo »20% predčasne ali starostne« nadomesti z besedo »dela«. V štirinajstem odstavku se za besedilom »izvzem iz davčne osnove po« doda besedilo »12. oziroma«. Za štirinajstim odstavkom se doda nov petnajsti odstavek, ki se glasi: »(15) Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodkov, od katerih se prizna zmanjšanje dohodnine v skladu s tretjim do šestim odstavkom 112. člena tega zakona, se ne glede na drugi, tretji in šesti odstavek tega člena upošteva olajšava iz tretjega do šestega odstavka 112. člena tega zakona.«.

V 131. členu se v drugem odstavku besedilo »iz prvega in drugega odstavka 111. člena tega zakona« nadomesti z besedilom »iz prvega odstavka 111. člena tega zakona«, besedilo »prvega in drugega odstavka 112. člena« pa se nadomesti z besedilom »prvega odstavka 112. člena«.

V 132. členu se v prvem odstavku odstotek »25« nadomesti z odstotkom »27,5«. V drugem odstavku se v 1. točki odstotek »15« nadomesti z odstotkom »20«, v 2. točki odstotek »10« nadomesti z odstotkom »15« in v 3. točki odstotek »5« nadomesti z odstotkom »10«.

V 134. členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena izračun dohodnine od: 1. obresti, doseženih z odstopom ali poplačilom prevzete terjatve, in 2. dividend, doseženih z vračilom naknadnega vplačila družbeniku, ki ga ni vplačal in je pravico do njegovega vračila pridobil s pridobitvijo deleža, opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca. Zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri dohodnine je zavezanec sam.«.

V 135.č členu se odstotek »25« nadomesti z odstotkom »27,5«.

142. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Rezident lahko zahteva, da se do 0,5% dohodnine, odmerjene po tem zakonu, od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje upravičencev do donacij.

(2)Upravičenci do donacij iz namenitve dela dohodnine za posamezno leto so nevladne organizacije, politične stranke, reprezentativni sindikati ter registrirane cerkve in druge verske skupnosti, ki na dan 31. decembra prejšnjega leta izpolnjujejo pogoje iz tega člena.

(3)Za nevladne organizacije po drugem odstavku tega člena se štejejo tiste nevladne organizacije, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja nevladne organizacije, status nevladne organizacije v javnem interesu.

(4)Za politične stranke, reprezentativne sindikate ter registrirane cerkve in druge verske skupnosti po drugem odstavku tega člena se štejejo subjekti, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja politične stranke, reprezentativne sindikate oziroma versko svobodo, status politične stranke, reprezentativnega sindikata oziroma registrirane cerkve in druge verske skupnosti.

(5)Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, ki je v skladu z zakonom, ki ureja nevladne organizacije, pristojna za vodenje Evidence nevladnih organizacij v javnem interesu, Finančni upravi Republike Slovenije brezplačno, enkrat letno zagotovi podatke iz te evidence, potrebne za namene priprave in objave seznama upravičencev do donacij.

(6)Organ, ki je v skladu z zakonom, ki ureja versko svobodo, pristojen za vodenje Registra cerkva in drugih verskih skupnosti v Republiki Sloveniji, ter organ, ki je v skladu z zakonom, ki ureja politične stranke, pristojen za vodenje Registra strank, ministrstvu, pristojnem za finance, brezplačno, enkrat letno zagotovi podatke iz teh registrov, potrebne za namene priprave seznama upravičencev do donacij.

(7)Organ, ki je v skladu z zakonom, ki ureja reprezentativnost sindikatov, pristojen za odločanje o reprezentativnosti sindikatov, ministrstvu, pristojnem za finance, brezplačno, enkrat letno zagotovi podatke, potrebne za namene priprave seznama upravičencev do donacij.

(8)Vlada določi podrobnejši način izvajanja tega člena in določi seznam upravičencev do donacij po tem členu.«. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Naknadna vplačila, ki jih je družbenik vplačal po ustanovitvi družbe v skladu z določili družbene pogodbe in mu pred odsvojitvijo niso bila vrnjena oziroma ni nastala obveznost njihovega vračila, se ne vštevajo med stroške iz spremenjene 4. točka sedmega odstavka 98. člena zakona, če: 1. je bil delež pridobljen pred 1. januarjem 2003 in se za nabavno vrednost deleža v skladu s četrtim odstavkom 152. člena zakona šteje tržna ali knjigovodska vrednost na dan 1. januarja 2006, ter 2. je bilo naknadno vplačilo vplačano pred 1. januarjem 2006.

(1)Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2020.

(2)Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19 in 28/19). Št. 435-01/19-21/28 Ljubljana, dne 23. oktobra 2019 EPA 814-VIII Državni zbor