98. člen EZ-1-UPB2
(financiranje gospodarske javne službe)
(1)Dejavnost operaterja trga z elektriko se financira iz: – prispevka za delovanje operaterja trga; – plačil članov bilančne sheme za evidentiranje zaprtih pogodb; – dela prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji elektrike v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, ki se določi na podlagi sedmega odstavka 378. člena tega zakona; – iz drugih plačil uporabnikov za uporabo storitev gospodarske javne službe.
(2)Prispevek za delovanje operaterja trga je namenjen pokrivanju stroškov operaterja trga, ki se nanašajo na opravljanje nalog gospodarske javne službe. Prispevek plačujejo končni odjemalci po posameznem odjemnem mestu glede na prevzeto delovno električno energijo (kWh). Končni odjemalec plačuje prispevek kot posebno postavko na mesečnem računu za omrežnino. Oseba, ki prejme prispevek skupaj s plačilom računa, ga mora nemudoma in brezplačno prenesti v korist operaterja trga.
(3)K plačilu za evidentiranje zaprtih pogodb iz druge alineje prvega odstavka tega člena so zavezani člani bilančne sheme, ki v zaprtih pogodbah nastopajo na strani dobave, razen izvajalcev gospodarske javne službe iz 54., 78. in 97. člena tega zakona ter energetske borze. Plačila članov bilančne sheme so odvisna od obsega evidentiranih zaprtih pogodb, brez upoštevanja zaprtih pogodb za uvoz elektrike.
(4)Višino virov financiranja iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena določi vlada ob upoštevanju obsega del posameznih vrst nalog operaterja trga in upravičenih stroškov poslovanja skladno z načeli racionalnosti in učinkovitosti poslovanja. Ob tem vlada upošteva predviden obseg stroškov, ki se razdelijo na posamezne prispevke. Če viri financiranja v posameznem obdobju presežejo stroške, se to upošteva ob naslednji spremembi višine virov.
- VSL Sodba I Cpg 701/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2018
Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da je tako iz določila drugega odstavka 98. člena EZ-1 (posredno) kot tudi iz določil Pogodbe (konkretno) razvidno, da je tožeča stranka tista, ki je upravičena zaračunavati in prejemati prispevke za omrežnino ter druge dodatke in prispevke. V prvem je namreč podlaga za sklep, da oseba, ki prejme prispevek skupaj s plačilom računa, ni (nujno) SODO, v Pogodbi pa za sklep, da je v obravnavanem primeru to tožeča stranka - v uvodnih določilih je pojasnjeno, da tožeča stranka po pogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za SODO z dne 21. 6. 2007 pripravlja, sklepa in izvaja pogodbe o uporabi sistema z uporabniki na svojem območju, zaračunava omrežnino, dodatke in prispevke, ter izvaja vsa upravičenja in dolžnosti do uporabnika, ki izhajajo iz te pogodbe in energetske zakonodaje, v 2.2 določilu splošnega dela pogodbe (na katero se izrecno in pravilno sklicuje tudi prvostopenjsko sodišče) pa, da uporabnik omrežja plača omrežnino in prispevke družbi Elektro v petnajstih dneh od datuma izstavitve računa razen, če v predpisih ni drugače določeno. Smisel celotne opisane uredi
- VSL Sodba I Cpg 627/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2017
Pravila o koliziji pravnih aktov so bila v sodbi sodišča prve stopnje uporabljena pravilno, zato se tožeča stranka neutemeljeno zavzema za to, da se v primeru nasprotja med določbami EZ-1 in Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo uporabljajo določila slednje.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 10. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba I Cpg 701/2018Višje sodišče v Ljubljani · 17. 10. 2018
Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da je tako iz določila drugega odstavka 98. člena EZ-1 (posredno) kot tudi iz določil Pogodbe (konkretno) razvidno, da je tožeča stranka tista, ki je upravičena zaračunavati in prejemati prispevke za omrežnino ter druge dodatke in prispevke. V prvem je namreč podlaga za sklep, da oseba, ki prejme prispevek skupaj s plačilom računa, ni (nujno) SODO, v Pogodbi pa za sklep, da je v obravnavanem primeru to tožeča stranka - v uvodnih določilih je pojasnjeno, da tožeča stranka po pogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za SODO z dne 21. 6. 2007 pripravlja, sklepa in izvaja pogodbe o uporabi sistema z uporabniki na svojem območju, zaračunava omrežnino, dodatke in prispevke, ter izvaja vsa upravičenja in dolžnosti do uporabnika, ki izhajajo iz te pogodbe in energetske zakonodaje, v 2.2 določilu splošnega dela pogodbe (na katero se izrecno in pravilno sklicuje tudi prvostopenjsko sodišče) pa, da uporabnik omrežja plača omrežnino in prispevke družbi Elektro v petnajstih dneh od datuma izstavitve računa razen, če v predpisih ni drugače določeno. Smisel celotne opisane uredi
- VSL Sodba I Cpg 627/2016Višje sodišče v Ljubljani · 11. 7. 2017
Pravila o koliziji pravnih aktov so bila v sodbi sodišča prve stopnje uporabljena pravilno, zato se tožeča stranka neutemeljeno zavzema za to, da se v primeru nasprotja med določbami EZ-1 in Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo uporabljajo določila slednje.