407. člen EZ-1-UPB2
(zahteva za posredovanje podatkov)
(1)Za potrebe izvajanja upravnih in drugih nalog agencije morajo izvajalci energetskih dejavnosti, ne glede na to, ali se zoper njih vodi postopek nadzora ali ne, agenciji na njeno zahtevo nemudoma posredovati podatke, dokumente in druge dokaze, s katerimi razpolagajo, vključno s podatki, ki so skladno s predpisi s področja gospodarskih družb določeni kot poslovna skrivnost.
(2)Če na zahtevo agencije iz prejšnjega odstavka izvajalec ne posreduje zahtevanih podatkov, agencija naloži posredovanje podatkov s posebnim sklepom, ki vsebuje pravno podlago, namen zahteve, opredelitev zahtevanih podatkov, določitev primernega roka za njihovo posredovanje in opozorilo o zagroženi denarni kazni zaradi posredovanja nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih podatkov ali zaradi neposredovanja podatkov v določenem roku. Zoper navedeni sklep ni pritožbe, je pa dovoljen upravni spor.
(3)Če izvajalec energetskih dejavnosti posreduje agenciji nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali če jih ne posreduje v določenem roku, lahko agencija ne glede na 38. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZIN) izda sklep o plačilu denarne kazni do 50.000 eurov. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.
(4)Hkrati z izdajo sklepa iz prejšnjega odstavka izda agencija sklep, s katerim določi nov rok za posredovanje podatkov. Zoper sklep ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Zoper izvajalca energetskih dejavnosti, ki zavrača sodelovanje, agencija izdaja sklepe o plačilu denarne kazni dokler seštevek denarnih kazni iz posameznih sklepov ne doseže 1 % letnega prometa osebe iz prvega odstavka tega člena v predhodnem poslovnem letu.
(5)Sklepi po tretjem in četrtem odstavku tega člena so izvršilni naslov. Izvršbo opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti.
(6)Način posredovanja podatkov in dokumentov izvajalcev energetskih dejavnosti, agencija določi s splošnim aktom.
- UPRS Sodba I U 989/2021-46Upravno sodišče RS · 2022
Četrti odstavek 250. člena EZ-1, ki določa, da Agencija pri določitvi metodologije uporablja metodo reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin operaterja sistema, ki operaterju sistema zagotavlja pokritje vseh letnih upravičenih stroškov, vključno z reguliranim donosom, razen če ta zakon ne zagotavlja pokritja upravičenih stroškov v daljšem časovnem obdobju. To po presoji sodišča pomeni, da ga je treba razlagati tako, da spadajo v okvir dejanskih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja stroški in odhodki za vse nove naloge, torej tudi nova obvezna opravila za obstoječe bolj kompleksne naloge, ki dejansko povzročajo stroške in odhodke. Če stroški in odhodki, ki nastanejo operaterju zaradi nekih predpisanih novih del in opravil, skladno z zakonodajo, ne bi bili upoštevani v okviru dejanskih nenadzorovanih stroškov po v tej zadevi veljavnem Aktu o metodologiji 2015, bi lahko prišlo do situacije, da trajno gospodarno ravnanje operaterja ne bi bilo zagotovljeno.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 12. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 989/2021-46Upravno sodišče RS · 20. 12. 2022
Četrti odstavek 250. člena EZ-1, ki določa, da Agencija pri določitvi metodologije uporablja metodo reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin operaterja sistema, ki operaterju sistema zagotavlja pokritje vseh letnih upravičenih stroškov, vključno z reguliranim donosom, razen če ta zakon ne zagotavlja pokritja upravičenih stroškov v daljšem časovnem obdobju. To po presoji sodišča pomeni, da ga je treba razlagati tako, da spadajo v okvir dejanskih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja stroški in odhodki za vse nove naloge, torej tudi nova obvezna opravila za obstoječe bolj kompleksne naloge, ki dejansko povzročajo stroške in odhodke. Če stroški in odhodki, ki nastanejo operaterju zaradi nekih predpisanih novih del in opravil, skladno z zakonodajo, ne bi bili upoštevani v okviru dejanskih nenadzorovanih stroškov po v tej zadevi veljavnem Aktu o metodologiji 2015, bi lahko prišlo do situacije, da trajno gospodarno ravnanje operaterja ne bi bilo zagotovljeno.