227. člen EZ-1-UPB2

Proizvodni procesi pomembnega dela končnih uporabnikov oziroma dela končnih odjemalcev, ki letno porabijo znaten del zemeljskega plina z delovnim tlakom 1 bar, morajo biti integrirani zaradi uporabe tehničnega standarda, oziroma tlaka 1 bar, ki predstavlja poseben tehnični razlog v smislu prve alineje prvega odstavka 227. člena EZ-1.

Med strankama ni sporno, da celotno plinovodno omrežje na območju cone A. obratuje na delovnem tlaku 1 bar (pa četudi le zaradi potreb peščice odjemalcev). Ker je obenem takšna tlačna stopnja drugačna (višja) glede na tlačno stopnjo na območju Mestne občine Maribor (znotraj katerega obratuje cona A.), tlak 1 bar tudi po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja poseben tehnični razlog v smislu prve alineje prvega odstavka 227. člena EZ-1. Že z uporabo jezikovne metode razlage prve alineje prvega odstavka 227. člena EZ-1, ki je (praktično) enaka prvi alineji prvega odstavka 28. člena Direktive 2009/73 je jasno, da morajo biti proizvodni procesi končnih uporabnikov integrirani (medsebojno povezani) prav zaradi posebnega tehničnega standarda. Za izpolnjenost pogoja iz prve alineje prvega odstavka 227. člena EZ-1 torej ne zadošča, da obstoji poseben tehnični razlog, proizvodni procesi pa so medsebojno povezani preko skupne infrastrukture, temveč je pravno odločilno, ali (če sploh) so prav zaradi posebnega tehničnega razloga (v obravnavani zadevi zaradi višjega tlaka 1 bar) operacije ali proizvodni procesi končnih odjemalcev v coni A. integrirani.

Po mnenju sodišča so zaradi posebnih tehničnih in varnostnih razlogov operacije končnih odjemalcev integrirane. Ne gre strogo za proizvodni proces integracije, torej, če so odjemalci, ki so priključeni na omrežje znotraj zaprtega distribucijskega sistema, povezani oziroma soodvisni tako, da proizvodni procesi enega vplivajo na procese drugega, temveč je potrebno razumeti, da je zaprt sistem integriran za takšne tehnološke procese, ki se opredeljujejo kot celota in ki predstavljajo takšno industrijsko in poslovno območje ali območje za skupne storitve (Direktiva št. 2009/73), v skupni rabi infrastrukture.

Med strankama nisporno, da je tožnik podal vlogo za pridobitev statusa ZDS zemeljskega plina po izteku prehodnega obdobja iz 525. člena EZ-1. To pomeni, da tožnik, če še vedno opravlja distribucijo zemeljskega plina znotraj zaprtega sistema, to dejavnost opravlja brez ustreznega dovoljenja in zato v nasprotju s predpisom. Ne pomeni pa, da je njegova zahteva za izdajo dovoljenja prepozna in je zato odločitev o zavrženju zahteve po 3. točki prvega odstavka 129. člena ZUP napačna.

Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je ob uporabi določbe tretjega odstavka 229. člena EZ-1 mogoče določbo 227. člena istega zakona razlagati tako, da že pridobljeni dostop do prenosnega omrežja določenega končnega odjemalca ne pomeni ovire za pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema. Tretji odstavek 229. člena EZ-1 določa, da pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema ni ovira, da se končnemu odjemalcu, ki je na zaokroženem območju, na njegovo zahtevo omogoči dostop do distribucijskega oziroma prenosnega sistema. Omenjena določba zgolj opozarja na možnost uporabnikov zaprtega distribucijskega sistema, da lahko kadarkoli (tudi po pridobitvi statusa zaprtega distribucijskega sistema) spremenijo obstoječi način dostopa do sistema zemeljskega plina, s čimer je po presoji sodišča želel zakonodajalec spodbuditi konkurenčnost zaprtih distribucijskih sistemov, navedeno pa ne pomeni, da je takšno stanje (da ima več končnih odjemalcev samostojni dostop do prenosnega sistema) dopustno že ob pridobitvi statusa zaprtega distribucijskega sistema. To bi namreč bilo v nasprotju z namenom ustvarjanja zaprtih distribucijskih sistemov.

Zgolj na podlagi podatkov o (registrirani) dejavnosti uporabnikov distribucijskega sistema ni mogoče sklepati o integriranosti (torej medsebojni povezanosti, odvisnosti) operacij ali proizvodnih procesov končnih odjemalcev distribucijskega sistema v smislu prve alineje prvega odstavka 227. člena EZ-1. Registrirane dejavnosti, ki opredeljuje predmet (področje) poslovanja družbe, namreč ni mogoče enačiti z operacijami ali proizvodnimi procesi uporabnikov sistema, ki so tehnične narave in katerih obstoj in narava je po prvi alineji prvega odstavka 227. člena EZ-1 ključna pri presoji izpolnjevanja pogojev za podelitev statusa zaprtega distribucijskega sistema.

Če območje obstoječega distribucijskega sistema v vlogi ni prikazano pravilno in vlagatelj vloge tekom postopka ustrezno ne spremeni, dovoljenja za priznanje statusa zaprtega distribucijskega sistema ni mogoče izdati.