216. člen EZ-1-UPB2
(gospodarska javna služba)
(1)Dejavnost operaterja distribucijskega sistema je izbirna lokalna gospodarska javna služba.
(2)Gospodarska javna služba dejavnost operaterja distribucijskega sistema obsega: – izvajanje distribucije; – varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema v ekonomsko sprejemljivih pogojih, z obveznim upoštevanjem varovanja okolja in energetske učinkovitosti; – razvoj distribucijskega sistema ob upoštevanju predvidenih potreb uporabnikov sistema ter zahtev varnega in zanesljivega obratovanja sistema; – zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega sistema, da omogoča razumne zahteve za priključitev na sistem in dostop do njega; – zagotavljanje zanesljivosti dobave zemeljskega plina z ustrezno zmogljivostjo in zanesljivostjo omrežja; – zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom sistema, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do sistema in njegovo uporabo.
(3)Operater distribucijskega sistema ne sme diskriminirati uporabnikov sistema ali vrst uporabnikov sistema, zlasti ne v korist svojih povezanih podjetij.
(4)Izvajanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema lahko zagotovi lokalna skupnost na delu svojega območja ali na celotnem svojem območju na način, določen z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, in zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(5)Če lokalna skupnost podeli za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema koncesijo, se za podelitev koncesije uporabljajo tudi določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe, in zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(6)Distribucijski sistem je praviloma priključen na prenosni sistem najmanj z enim priključkom. Distribucijski sistem je lahko priključen na drug distribucijski sistem le na podlagi predhodnega soglasja agencije in v primeru istega operaterja distribucijskega sistema.
(7)Agencija pri izdaji soglasja iz prejšnjega odstavka upošteva desetletni razvojni načrt prenosnega plinovodnega omrežja in razvojni načrt distribucijskega omrežja ter izda soglasje, če je: – povezovanje distribucijskih sistemov stroškovno in razvojno smiselno in – zagotovljena ustrezna varnost in zanesljivost obratovanja vseh zadevnih distribucijskih sistemov. Za tako povezane distribucijske sisteme operater distribucijskega sistema sprejme enoten akt o določitvi tarifnih postavk omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
(8)Ne glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe v zvezi s postopkom podelitve koncesije, lahko lokalna skupnost, v primeru pozitivnega soglasja agencije iz šestega odstavka tega člena, neposredno podeli koncesijo izvajanja gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina operaterju distribucijskega sistema, na katerega se novi sistem navezuje.
(9)Spremembe glede povezanih distribucijskih sistemov, zaradi ustanovitve novih lokalnih skupnosti ali njihovega preoblikovanja in spremembe koncesijskega razmerja v zadevnih lokalnih skupnostih po izdaji soglasja iz šestega odstavka tega člena, ne vplivajo na veljavnost soglasja, če te spremembe ne spreminjajo varnosti in zanesljivosti obratovanja zadevnih distribucijskih sistemov. Če povezani distribucijski sistemi ne izpolnjujejo katerega izmed pogojev iz sedmega odstavka tega člena, agencija razveljavi izdano soglasje.
(10)Operater distribucijskega sistema zemeljskega plina posreduje drugim operaterjem distribucijskih sistemov, operaterju prenosnega sistema zemeljskega plina, operaterju sistema za UZP in operaterju skladiščnega sistema dovolj informacij, s katerimi zagotovi prenos in skladiščenje zemeljskega plina tako, da bo zagotovljeno tudi zanesljivo in učinkovito obratovanje povezanega sistema.
- VSRS Sodba X Ips 40/2023Vrhovno sodišče RS · 2024
V postopku ugotavljanja presežka oziroma primanjkljaja omrežnine že po naravi stvari ne moremo govoriti o dodatnem upoštevanju novih nepredvidenih stroškov, če so bili ti stroški upoštevani (torej predvideni), tj. priznani že v regulativnem okviru za obdobje, v katerem so ti stroški nastali. Ali gre v vsakem konkretnem primeru za tak strošek, pa je vprašanje dejanskega stanja, tj. ugotavljanja dejstev, iz katerih izhaja, da je bil strošek v regulativnem okviru upoštevan kot nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja (NSDV). Ni pa mogoče te ugotovitve sprejeti kar na podlagi splošnega stališča, da so vsi stroški nalog iz 160. člena EZ-1, nadzorovani stroški. Iz zakonske ureditve EZ-1 in določb Akta o metodologiji 2015 izhaja, da ima določitev upoštevanja obravnavanih nenadzorovanih stroškov svoj smisel le, če se kot "nove naloge" po tej določbi razume ne le nove, z zakonom določene obveznosti (torej ne le nove naloge poleg nalog iz 160. člena EZ-1), temveč tudi s katerimkoli splošnim aktom na novo določeno obveznost oziroma opravilo ali nov način izvajanja oziroma zagotavljanja že določenih obveznosti oziroma zahtev, ki jih ni mogoče izpolniti brez dodatnih stroškov. Tudi
- UPRS Sodba II U 225/2018-25Upravno sodišče RS · 2021
Po mnenju sodišča so zaradi posebnih tehničnih in varnostnih razlogov operacije končnih odjemalcev integrirane. Ne gre strogo za proizvodni proces integracije, torej, če so odjemalci, ki so priključeni na omrežje znotraj zaprtega distribucijskega sistema, povezani oziroma soodvisni tako, da proizvodni procesi enega vplivajo na procese drugega, temveč je potrebno razumeti, da je zaprt sistem integriran za takšne tehnološke procese, ki se opredeljujejo kot celota in ki predstavljajo takšno industrijsko in poslovno območje ali območje za skupne storitve (Direktiva št. 2009/73), v skupni rabi infrastrukture.
- UPRS sodba I U 408/2015Upravno sodišče RS · 2015
Z izpodbijano odločbo je bilo izdano soglasje k obstoječim povezavam distribucijskega sistema ter k načrtovani povezavi. Agencija kot podlago za odločanje navaja 216. člen Energetskega zakona. V predmetnem postopku je agencija ugotovila, da je družba A. operater DS v vseh predmetnih DS, kot to določa šesti odstavek 216. člena EZ-1 in ima že tudi sprejet akt o določitvi tarifnih postavk omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Po proučitvi zadeve je agencija ugotovila, da je povezava obravnavanih DS stroškovno smiselna, saj so vsi stroški povezav že nastali.
Povezano: sklici 5Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 4. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba X Ips 40/2023Vrhovno sodišče RS · 10. 4. 2024
V postopku ugotavljanja presežka oziroma primanjkljaja omrežnine že po naravi stvari ne moremo govoriti o dodatnem upoštevanju novih nepredvidenih stroškov, če so bili ti stroški upoštevani (torej predvideni), tj. priznani že v regulativnem okviru za obdobje, v katerem so ti stroški nastali. Ali gre v vsakem konkretnem primeru za tak strošek, pa je vprašanje dejanskega stanja, tj. ugotavljanja dejstev, iz katerih izhaja, da je bil strošek v regulativnem okviru upoštevan kot nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja (NSDV). Ni pa mogoče te ugotovitve sprejeti kar na podlagi splošnega stališča, da so vsi stroški nalog iz 160. člena EZ-1, nadzorovani stroški. Iz zakonske ureditve EZ-1 in določb Akta o metodologiji 2015 izhaja, da ima določitev upoštevanja obravnavanih nenadzorovanih stroškov svoj smisel le, če se kot "nove naloge" po tej določbi razume ne le nove, z zakonom določene obveznosti (torej ne le nove naloge poleg nalog iz 160. člena EZ-1), temveč tudi s katerimkoli splošnim aktom na novo določeno obveznost oziroma opravilo ali nov način izvajanja oziroma zagotavljanja že določenih obveznosti oziroma zahtev, ki jih ni mogoče izpolniti brez dodatnih stroškov. Tudi
- UPRS Sodba II U 225/2018-25Upravno sodišče RS · 8. 3. 2021
Po mnenju sodišča so zaradi posebnih tehničnih in varnostnih razlogov operacije končnih odjemalcev integrirane. Ne gre strogo za proizvodni proces integracije, torej, če so odjemalci, ki so priključeni na omrežje znotraj zaprtega distribucijskega sistema, povezani oziroma soodvisni tako, da proizvodni procesi enega vplivajo na procese drugega, temveč je potrebno razumeti, da je zaprt sistem integriran za takšne tehnološke procese, ki se opredeljujejo kot celota in ki predstavljajo takšno industrijsko in poslovno območje ali območje za skupne storitve (Direktiva št. 2009/73), v skupni rabi infrastrukture.
- UPRS sodba I U 408/2015Upravno sodišče RS · 8. 12. 2015
Z izpodbijano odločbo je bilo izdano soglasje k obstoječim povezavam distribucijskega sistema ter k načrtovani povezavi. Agencija kot podlago za odločanje navaja 216. člen Energetskega zakona. V predmetnem postopku je agencija ugotovila, da je družba A. operater DS v vseh predmetnih DS, kot to določa šesti odstavek 216. člena EZ-1 in ima že tudi sprejet akt o določitvi tarifnih postavk omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Po proučitvi zadeve je agencija ugotovila, da je povezava obravnavanih DS stroškovno smiselna, saj so vsi stroški povezav že nastali.