119. člen EZ-1-UPB2
(upravičeni stroški elektrooperaterja)
(1)Upravičeni stroški elektrooperaterja za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja, se ugotavljajo in določajo za posamezno leto regulativnega obdobja. Kadar elektrooperater poleg storitev dejavnosti elektrooperaterja opravlja tudi druge dejavnosti, mora tem dejavnostim ustrezno pripisati sorazmerni del stroškov.
(2)Upravičeni stroški obsegajo tudi reguliran donos elektrooperaterja.
(3)Način ugotavljanja in določanja upravičenih stroškov mora spodbujati elektrooperaterja k stroškovno učinkovitemu poslovanju in mu omogočati, da doseže višji realiziran donos od priznanega v regulativnem okviru, če so prihranki pri upravičenih stroških rezultat njegovih prizadevanj za večjo stroškovno učinkovitost. Če elektrooperater posluje s stroški, ki so višji od upravičenih, razliko krije iz priznanega reguliranega donosa na sredstva.
(4)Pri določitvi upravičenih stroškov agencija upošteva, da mora elektrooperater učinkovitost svojega poslovanja izboljšati za določen faktor, ki ga v splošnem aktu opredeli agencija, upoštevaje načrtovano splošno produktivnost gospodarstva in učinkovitost elektrooperaterja, ki izhaja iz primerjalnih analiz učinkovitosti po strokovnih metodah.
(5)Reguliran donos elektrooperaterja in upravičeni strošek amortizacije se določita na način, da omogočata ekonomsko upravičenost vlaganja v razvoj sistema in sta odvisna od regulirane višine opredmetenih osnovnih sredstev v uporabi in neopredmetenih sredstev v uporabi v odvisnosti od uporabe sistema, narave dejavnosti elektrooperaterja ter regulirane strukture virov financiranja in učinkovite uporabe sistema. Reguliran donos na sredstva se ne prizna za del vrednosti sredstev v višini brezplačno prevzetih sredstev, pridobljenih s plačili nesorazmernih stroškov za priključitev na sistem, na sredstva v gradnji in izdelavi, sredstva, zgrajena iz sredstev od prezasedenosti, sredstva, zgrajena s sofinanciranjem, brezplačno prevzeta evropska sredstva in druga nepovratna sredstva ter sredstva, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja. Za brezplačno prevzeta sredstva se operaterju sistema prizna posebna stimulacija za pridobitev takih sredstev v deležu od njihove višine. Ta stimulacija se vključi v regulativni okvir v letu, ko se sredstva, zgrajena iz teh virov, predajo v uporabo.
- UPRS Sodba II U 351/2018-14Upravno sodišče RS · 2020
Oskrba z elektriko se zagotavlja po načelu reguliranega dostopa tretje strani do sistema. Uporabnik sistema je dolžan za uporabo sistema elektrike plačati omrežnino, ki je eden izmed virov, namenjenih pokrivanju upravičenih stroškov elektrooperaterjev. Upravičene stroške elektrooperaterjev, omrežnino in druge vire za pokrivanje teh stroškov določi tožena stranka v regulativnem okviru, kot regulator na področju energije. Tožeča stranka je v izračunu nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja kot eno od postavk upoštevala tudi stroške neupravičenega odjema, torej stroške, ki jih je opredeljeval Akt 2016, medtem ko jih Akt 2018 več ne pozna. Sodišče soglaša s toženo stranko v odgovoru na tožbo, da stroškov napačnih meritev, ki jih prav tako uveljavlja tožeča stranka, niti prej veljavni Akt 2016 niti sedaj veljavni Akt 2018 nista uvrščala med nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja, niti pri teh stroških ne gre za neupravičen odjem. Prvi odstavek 155. člena Ustave RS določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če s
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 9. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba II U 351/2018-14Upravno sodišče RS · 17. 9. 2020
Oskrba z elektriko se zagotavlja po načelu reguliranega dostopa tretje strani do sistema. Uporabnik sistema je dolžan za uporabo sistema elektrike plačati omrežnino, ki je eden izmed virov, namenjenih pokrivanju upravičenih stroškov elektrooperaterjev. Upravičene stroške elektrooperaterjev, omrežnino in druge vire za pokrivanje teh stroškov določi tožena stranka v regulativnem okviru, kot regulator na področju energije. Tožeča stranka je v izračunu nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja kot eno od postavk upoštevala tudi stroške neupravičenega odjema, torej stroške, ki jih je opredeljeval Akt 2016, medtem ko jih Akt 2018 več ne pozna. Sodišče soglaša s toženo stranko v odgovoru na tožbo, da stroškov napačnih meritev, ki jih prav tako uveljavlja tožeča stranka, niti prej veljavni Akt 2016 niti sedaj veljavni Akt 2018 nista uvrščala med nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja, niti pri teh stroških ne gre za neupravičen odjem. Prvi odstavek 155. člena Ustave RS določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če s