170. člen ZNP-1

V sodnem postopku za ureditev meje je treba na naroku na kraju samem določiti mejo in jo označiti s trajnimi mejnimi znamenji. Prelaganje označevanja sodno določene meje na ponovni upravni postopek je nezakonito.

Kadar gre za neprepoznavnost meje in posledično vsak udeleženec zatrjuje svoj potek meje, je, ne glede na velikost mejnega prostora, govora o mejnem sporu. O presenečenju ni mogoče govoriti - praktično ves čas postopka se je vedelo, kakšna je površina spornega prostora, katerega vrednost je ugotovil sodni cenilec. Poleg tega daje 78. člen SPZ možnost, da lahko v primeru, če vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, predlagatelj in oseba, proti kateri je predlog vložen, pa ne soglašata, da se uredi meja na podlagi močnejše pravice, vsak izmed njiju v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o ureditvi meje uveljavlja močnejšo pravico v pravdnem postopku.

ZNP-1 določa obvezno sodelovanje izvedenca geodetske stroke v postopku določitve meje. Dejstvo je, da je dokaz z izvedencem potreben in nujen, da se postopek lahko konča in prav tožnica kot predlagateljica postopka ureditve meje je tista, ki bo morala založiti predujem za izvedenca. Če predlagatelj v roku ne založi odrejenega zneska, se šteje, da je predlog umaknil, če zakon ne določa drugače. V zadevi pa ostaja odprto vprašanje, kdaj konkretno se bo dokaz z izvedencem izvedel in kdaj bo sodišče naložilo plačilo predujma za izvedenca. Ne gre torej za vprašanje ali, pač pa kdaj. Od trenutka ko sodišče naloži plačilo predujma nastane za tožnico obveznost s finančnimi posledicami. In v tem trenutku je toženka dolžna preverjati, ali so izpolnjeni, poleg vsebinskih, tudi finančni pogoji za dodelitev BPP. Treba je namreč gledati tudi namen dodeljevanja BPP, ki je v tem, da se osebi, upoštevajoč njen socialni in materialni položaj, zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva. Zato je prav, da se pogoje za dodelitev BPP preverja takrat, ko nastane konkretna situacija, ki terja dodelitev BPP, ne pa da se BPP dodeljuje "na zalogo".

Odločitev o podaljšanju sodnega roka je v pristojnosti sodišča in ne strank, zato njihovega stališča o predlogu za podaljšanje ni dolžno pridobiti. Izvedenec je svoje delo pravočasno opravil, zato mu pripada plačilo za opravljeno delo.

Sodišče v postopku za ureditev meje opravi narok na kraju samem, na ta narok pa poleg udeležencev povabi izvedenca geodetske stroke in po potrebi tudi priče. Jezikovna razlaga določbe je jasna, na ogled je treba obvezno povabiti udeležence in izvedenca, medtem ko se priče povabi zgolj po potrebi. Za posest ni dovolj hipotetična možnost dostopa, temveč mora tisti, ki se sklicuje na zadnjo mirno posest, dokazati, da je to možnost tudi izvrševal (uporabljal sporno zemljišče).