Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih

Ta pravilnik podrobneje določa način imenovanja in razrešitve sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, pravila o vsebini in obliki izkaznice in štampiljke, izvedbo disciplinskega postopka, vsebino in način opravljanja posebnega preizkusa strokovnosti, ter plačilo za opravljeno delo in povrnitev stroškov sodnim izvedencem, sodnim cenilcem in sodnim tolmačem.

(1)Določbe 1. in 8. poglavja tega pravilnika se uporabljajo tudi, kadar se sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač sklicuje na svoj status, pa ne gre za podajanje izvida, mnenja, cenitve, tolmačenja ali prevoda na zahtevo sodišča ali na zahtevo upravnega organa ali drugega državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila, ki vodi upravni postopek (v nadaljnjem besedilu: upravni organ).

(2)Določbe 8. poglavja tega pravilnika se uporabljajo tudi, kadar upravni organ obračunava plačilo za delo in povrnitev stroškov.

(3)Določbe 6. poglavja tega pravilnika se ne uporabljajo, če se po določbah zakona, ki ureja status sodnih izvedencev in sodnih cenilcev, glede nadzora nad njihovim delom uporabljajo društvena pravila.

(1)Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač mora svoje delo opravljati redno, vestno, v skladu s pravili znanosti in stroke, natančno in po svojem najboljšem znanju ter svoj izvid in mnenje oziroma cenitev ali prevod podati v roku, ki mu ga je določilo sodišče ali upravni organ.

(2)Če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač ugotovi, da svojega dela ne more opraviti v določenem roku ali da za izvedbo naloge ni usposobljen, ali če obstajajo druge okoliščine, zaradi katerih lahko utemeljeno pričakuje, da njegov izvid in mnenje oziroma cenitev ali prevod ne bo mogel biti v pomoč sodišču ali upravnemu organu, mora nemudoma oziroma najpozneje v 15 dneh po prejemu sklepa ali odredbe, s katero je bil imenovan za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve ali prevoda, ali po nastanku drugih okoliščin o tem obvestiti sodišče ali upravni organ.

(3)Sporočilo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača o obstoju razlogov iz prejšnjega odstavka mora biti obrazloženo.

Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač mora prejeto gradivo, ki mu je bilo zaupano za namen izdelave izvida in mnenja oziroma cenitve ali prevoda skrbno hraniti pred nepooblaščenim dostopom in pri obdelavi osebnih podatkov iz gradiv spoštovati namene obdelav osebnih podatkov po določbah zakonov, ki urejajo sodne postopke. Po opravljenem delu mora gradivo skupaj z izvidom in mnenjem oziroma cenitvijo ali prevodom vrniti sodišču ali upravnemu organu.

(1)Oseba, ki želi biti imenovana za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača (v nadaljnjem besedilu: kandidat) vloži vlogo v elektronski obliki pri Ministrstvu za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) po objavi javnega poziva k predložitvi vlog za imenovanje sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(2)Kandidat mora vlogi iz prejšnjega odstavka priložiti: - izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere morajo biti razvidni stopnja in smer izobrazbe (študijski program), datum zaključka izobraževanja in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena, in - dokazila, da ima najmanj šest let delovnih izkušenj s posameznega strokovnega področja in podpodročja oziroma jezika, za katerega želi biti imenovan.

(3)Če je kandidat izobrazbo pridobil v tujini, mora, ne glede na določbo prve alineje prejšnjega odstavka, k vlogi priložiti tujo listino o izobraževanju in mnenje o izobraževanju po zakonu, ki ureja vrednotenje in priznavanje izobraževanja, ali odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlitve ali odločbo o nostrifikaciji.

(4)Kot dokazilo o delovnih izkušnjah iz druge alineje drugega odstavka tega člena šteje potrdilo poslovnega subjekta, pri katerem je kandidat pridobil strokovne izkušnje, z natančno navedbo področja in trajanja zaposlitve ali drugega načina pridobivanja poklicnih izkušenj kandidata, vključno z izpisom obdobij zavarovanja iz evidence zavarovancev pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ne sme biti starejši od treh mesecev.

(5)Če je kandidat državljan države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in ni državljan Republike Slovenije, mora vlogi iz prvega odstavka tega člena priložiti še dokazilo o državljanstvu države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in potrdilo o poslovni sposobnosti, hkrati pa mora navesti pristojno institucijo, kjer je pridobil aktivno znanje slovenskega jezika (po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira raven C 2). Priložena dokazila morajo biti prevedena v slovenski jezik in overjena v skladu z zakonom, ki ureja overjanje listin v mednarodnem prometu.

(6)Če je kandidat materni govorec tujega jezika, za katerega želi biti imenovan za sodnega tolmača, mora k vlogi priložiti izjavo, da je jezik, za katerega želi biti imenovan za sodnega tolmača, njegov materni jezik, vključno z dokazili, iz katerih so razvidna dejstva, da je materni govorec (na primer daljše bivanje, šolanje, zaposlitev v državi, v kateri je uradni jezik tuj jezik, za katerega želi biti imenovan).

(7)Kadar želi kandidat za sodnega izvedenca ali sodnega cenilca pisni del posebnega preizkusa strokovnosti opravljati s predložitvijo izvidov in mnenj ali cenitev iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika, mora vlogi iz prvega odstavka tega člena priložiti še tri anonimizirane izvide in mnenja ali cenitve.

(8)Ministrstvo vodi postopek za imenovanje sodnega izvedenca, sodnega cenilca in sodnega tolmača v skladu z zakonom, ki ureja sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače, tem pravilnikom ter zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(1)Ministrstvo kandidate, ki so oddali vlogo na javni poziv in izpolnjujejo vse preostale pogoje za imenovanje, napoti na poseben preizkus strokovnosti (v nadaljnjem besedilu: preizkus).

(2)Kandidatu se ob napotitvi na preizkus izstavi račun z rokom za plačilo stroškov preizkusa v skladu s cenikom, objavljenem na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(3)Če kandidat stroškov preizkusa ne plača v roku, določenem v izstavljenem računu, se šteje, da je umaknil vlogo, postopek za imenovanje za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača pa se ustavi.

(4)Po plačilu stroškov preizkusa ministrstvo kandidatu izda odločbo o odreditvi preizkusa, v kateri določi izpitno komisijo ter termina opravljanja pisnega in ustnega dela preizkusa tako, da ima kandidat od prejema odločbe o odreditvi preizkusa do dneva pisnega dela preizkusa na voljo najmanj 30 dni za pripravo na preizkus.

(5)Kandidat lahko vloži pisno prošnjo za preložitev termina opravljanja preizkusa, v kateri obrazloži razloge in priloži dokaze za svojo nezmožnost opravljanja preizkusa v danem terminu.

(6)Ministrstvo kandidatu iz prejšnjega odstavka iz upravičenih razlogov preloži termin opravljanja preizkusa. Za upravičeni razlog se štejejo nepričakovani dogodki in okoliščine ter neodložljive obveznosti kandidata, kot so zlasti bolezen, smrt v ožji družini, odsotnost zaradi materinskega, očetovskega ali starševskega dopusta in podobno.

(7)Če se kandidat brez upravičenega razloga preizkusa ne udeleži, ali če odstopi med opravljanjem preizkusa, se mu že plačani stroški za izvedbo preizkusa ne vrnejo.

(1)Če kandidat na dan preizkusa brez upravičenega razloga ne pristopi k opravljanju preizkusa ali če odstopi, ko je že začel opravljati preizkus, se šteje, da preizkusa ni opravil.

(2)Minister odloči o upravičenosti razlogov za odsotnost ali odstop od preizkusa na podlagi pisne obrazložitve in predloženih dokazil kandidata.

(3)Kandidat mora podati pisno obrazložitev iz prejšnjega odstavka najpozneje v osmih dneh od dneva, določenega za opravljanje preizkusa, sicer se šteje, da odsotnost ali odstop ni upravičen.

(4)Za upravičeni razlog iz prvega odstavka tega člena se štejejo nepričakovani dogodki in okoliščine ter neodložljive obveznosti kandidata, kot so zlasti bolezen, smrt v ožji družini, odsotnost zaradi starševskega dopusta in podobno.

(5)Če minister odloči, da so razlogi upravičeni, določi kandidatu nov termin opravljanja preizkusa.

(1)Komisija, pred katero kandidat opravlja preizkus, je sestavljena iz najmanj treh članov, ki jih imenuje minister, in sicer: - predsednika, ki skrbi za pravilnost poteka preizkusa, izmed uslužbencev ministrstva z univerzitetno izobrazbo pravne smeri ali končanim bolonjskim magistrskim študijskim programom pravne smeri, - vsaj enega člana iz vrst sodnih izvedencev, sodnih cenilcev oziroma sodnih tolmačev s strokovnega področja in podpodročja oziroma jezika, za katerega želi biti kandidat imenovan, če take osebe ni ali so bili vsi sodni izvedenci, sodni cenilci oziroma sodni tolmači s tega področja in podpodročja oziroma jezika izločeni oziroma v komisiji ne želijo sodelovati, pa se lahko imenuje drug strokovnjak s tega področja, ki ni sodni izvedenec, sodni cenilec oziroma sodni tolmač, in - enega člana izmed sodnikov, državnih odvetnikov, državnih tožilcev, odvetnikov ali notarjev.

(2)Ministrstvo obvesti kandidata o sestavi komisije najmanj 15 dni pred dnem, določenim za pisni del preizkusa. Če želi kandidat pisni del preizkusa opravljati s predložitvijo izvidov, mnenj, cenitev ali prevodov iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika, mora biti s sestavo komisije seznanjen najmanj 60 dni pred dnem, določenim za pisni del preizkusa.

(3)Če se sestava komisije naknadno spremeni, ministrstvo o tem nemudoma seznani kandidata.

(4)Zapisnikar, ki ga minister imenuje izmed javnih uslužbencev ministrstva z najmanj VI. stopnjo izobrazbe, o poteku preizkusa vodi zapisnik.

(5)Članom komisije in zapisnikarju pripada plačilo za delo in povračilo stroškov v višini, ki jo določi minister.

(6)Sredstva za delo komisij se zagotavljajo iz namenskih prihodkov ministrstva in izplačujejo iz proračuna Republike Slovenije.

Pisne naloge, šifre kandidatov, izdelane pisne naloge, zapisniki in drugo izpitno gradivo veljajo za tajne, z njimi pa se ravna v skladu s predpisi, ki urejajo pravniški državni izpit, in morajo biti tudi označeni kot izpitna tajnost.

(1)Preizkus zajema preverjanje znanja z ustreznega strokovnega področja in podpodročja oziroma jezika ter praktičnih sposobnosti in izkušenj ter vključuje poznavanje predpisov, teorije in strokovne prakse z določenega strokovnega področja in podpodročja oziroma jezika ter preverjanje pravnega znanja.

(2)Preizkus za sodne tolmače za slovenski znakovni jezik zajema: - slovenski znakovni jezik: gestikulacijo, znakovni govor, prstno abecedo in - preverjanje pravnega znanja.

(1)Preizkus je sestavljen iz pisnega in ustnega dela.

(2)Pisni del preizkusa se opravlja z uporabo računalnika, razen če narava posameznega preizkusa ali dela preizkusa od kandidata zahteva, da se preizkus delno ali v celoti opravlja lastnoročno.

(3)Če kandidat uspešno opravi pisni del, lahko pristopi k ustnemu delu preizkusa. Predsednik komisije seznani kandidata z rezultatom pisnega dela preizkusa na začetku termina, ki je določen za opravljanje ustnega del preizkusa.

(4)Šteje se, da je kandidat uspešno opravil pisni del preizkusa, če je na njem dosegel najmanj 75 % od vseh možnih točk.

(1)Pisni del preizkusa zajema pisno nalogo s strokovnega področja in podpodročja ali jezika, za katerega se opravlja preizkus, ali oceno predloženih izvidov, mnenj ali cenitev, ki jih je kandidat za sodnega izvedenca ali sodnega cenilca izdelal na zahtevo sodišča v dveh letih pred vložitvijo vloge za imenovanje.

(2)Pisna naloga za sodnega izvedenca ali sodnega cenilca je zasnovana v obliki reševanja strokovnega problema s študijem primera na podlagi predloženega gradiva ter z izdelavo osnutka izvida in mnenja oziroma cenitve s strokovnega področja in podpodročja, za katero se opravlja preizkus.

(3)Pisna naloga za sodnega tolmača je zasnovana v obliki prevoda pravnih besedil ali listin iz slovenskega jezika v tuj jezik, za katerega želi biti kandidat imenovan, in prevoda pravnih besedil ali listin iz tega tujega jezika v slovenski jezik.

(4)Pisno nalogo pripravijo člani komisije, določeni v drugi alineji prvega odstavka 8. člena tega pravilnika, in jo pošljejo Centru za izobraževanje v pravosodju najmanj deset dni pred pisnim delom preizkusa.

(5)Izdelava pisne naloge traja največ štiri ure. Kandidat ima lahko pri sebi zakone, druge predpise, strokovno literaturo in slovarje.

(6)V času izdelave pisne naloge se kandidat ne sme z nikomer posvetovati in ne sme uporabljati nobenih telekomunikacijskih naprav niti jih ne sme imeti pri sebi. Kandidat lahko prostor, kjer se opravlja preizkus, zapusti le z dovoljenjem uslužbenca ministrstva, ki izvaja nadzor nad opravljanjem preizkusa.

(7)Ugotovljena kršitev določbe iz prejšnjega odstavka ima enake posledice kot pisna naloga, ocenjena kot neuspešna.

(8)Če kandidat za sodnega izvedenca ali sodnega cenilca predloži izvide, mnenja ali cenitve iz prvega odstavka tega člena, jih komisija, določena v prvem odstavku 8. člena tega pravilnika, oceni. Šteje se, da je kandidat uspešno opravil pisni del preizkusa, če komisija vse predložene izvide in mnenja ali cenitve oceni kot uspešne. Če komisija najmanj en predloženi izvid in mnenje ali cenitev oceni kot neuspešno, mora kandidat opraviti pisno nalogo v skladu z drugim odstavkom tega člena. Kandidat mora biti seznanjen z oceno komisije glede ustreznosti predloženih izvidov in mnenj ali cenitev najmanj 30 dni pred datumom izvedbe pisne naloge.

(9)(črtan).

(1)Ustni del preizkusa je sestavljen iz zagovora pisne naloge in preverjanja znanja z ustreznega strokovnega področja in podpodročja oziroma jezika ter praktičnih sposobnosti in izkušenj, poznavanja smernic za izdelavo izvedenskih mnenj, cenitev ali tolmačenj oziroma določil o obličnosti in potrditvi prevodov ter iz preverjanja pravnega znanja, ki zajema poznavanje temeljev: - ustavne ureditve Republike Slovenije, - organizacije in delovanja pravosodja, - sodnih postopkov, - pravil o dokazovanju, - zakonskih določb o pravicah in dolžnostih sodnih izvedencev, sodnih cenilcev oziroma sodnih tolmačev in - prava in institucij Evropske unije

(2)Ustni del preizkusa traja, kolikor je potrebno za preverjanje kandidatove usposobljenosti, vendar največ 90 minut.

(1)Preizkus je opravljen uspešno, če kandidat uspešno opravi pisni in ustni del preizkusa.

(2)Komisija oceni uspeh preizkusa s skupno oceno JE OPRAVIL-A ali NI OPRAVIL-A in izid zapiše v zapisnik.

(3)Izid celotnega preizkusa razglasi predsednik komisije v navzočnosti članov komisije, kandidata in zapisnikarja po končanem ustnem delu preizkusa.

(1)Za vsakega kandidata se o preizkusu napiše zapisnik, ki vsebuje: osebno ime, stalno oziroma začasno prebivališče, sestavo komisije, strokovno področje in podpodročje oziroma jezik, za katerega opravlja preizkus, datum, opis poteka in uspeh preizkusa.

(2)Pisna naloga je priloga zapisnika. Zapisnik podpišejo predsednik komisije, člani komisije in zapisnikar.

(1)Kandidatu, ki je opravil preizkus, se izda potrdilo o opravljenem preizkusu. Potrdilo vsebuje osebno ime, datum in kraj rojstva ter zapis, da je kandidat opravil preizkus za posamezno strokovno področje in podpodročje oziroma jezik v skladu z zakonom in tem pravilnikom.

(2)Potrdilo o opravljenem preizkusu podpiše predsednik komisije.

(3)Potrdilo o opravljenem preizkusu se izda v dveh izvodih, od katerih enega prejme kandidat, drugi pa ostane v spisu ministrstva.

Določbe 5. do 16. člena tega pravilnika, ki urejajo preizkus, s katerim se v postopku imenovanja preverijo strokovno znanje ter praktične sposobnosti in izkušnje kandidata, se uporabljajo tudi za preizkus na podlagi izjave sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača v okviru obdobnega preverjanja strokovnosti (redno preverjanje strokovnosti), za preizkus, ki ga na predlog Strokovnega sveta sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču odredi minister, ko se pojavi dvom o strokovnem znanju in praktičnih sposobnosti za opravljanje dela sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača (izredno preverjanje strokovnosti) in za preizkus, na katerega se sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač napoti v okviru izreka disciplinske sankcije.

(1)Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač se imenuje z odločbo ministra.

(2)V izreku odločbe se navedeta strokovno področje in podpodročje oziroma jezik, za katerega je izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač imenovan.

(3)Odločba o imenovanju se sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču vroči ob prisegi.

(4)O prisegi se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo minister in sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač ter zapisnikar.

(1)Izkaznica sodnega izvedenca, sodnega cenilca in sodnega tolmača je izdelana iz umetnega materiala v velikosti 85,6 x 54 mm, na njej pa so naslednji podatki: - SODNI-A IZVEDENEC-KA in/ali SODNI-A CENILEC-KA za … (eno ali več strokovnih področij in podpodročij, za katerega/katera je imenovan) oziroma SODNI-A TOLMAČ-KA za … jezik; - osebno ime in fotografija ter stalno prebivališče sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, stalno prebivališče pa v primeru, da sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač to izrecno izjavi; - podpis ministra in pečat ministrstva.

(2)Sodni tolmač za jezik narodne skupnosti, ki ima stalno prebivališče na narodnostno mešanem območju, ima besedilo iz prejšnjega odstavka napisano tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku.

(3)Ministrstvo sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču zagotovi izkaznico na njegove stroške. Stroški izkaznice ne presegajo materialnih stroškov za njeno izdelavo.

(4)Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač o izgubi ali odtujitvi izkaznice nemudoma obvesti ministrstvo.

(1)Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač pri opravljanju svojega dela uporablja štampiljko, v kateri je navedeno njegovo osebno ime s pristavkom: »Sodni-a izvedenec-ka in/ali sodni-a cenilec-ka za ... (eno ali več strokovnih področij in podpodročij, za katerega/katera je imenovan) oziroma sodni-a tolmač-ka za … jezik«.

(2)Poleg osebnega imena je v štampiljki navedeno tudi stalno prebivališče sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač izjavi, da naj se ta podatek navede v štampiljki.

(3)Sodni tolmač za jezik narodne skupnosti, ki ima stalno prebivališče na narodnostno mešanem območju, ima besedilo iz prvega in drugega odstavka tega člena napisano tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku.

(4)Ministrstvo sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču zagotovi štampiljko na njegove stroške. Stroški štampiljke ne presegajo materialnih stroškov za njeno izdelavo.

(5)Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač o izgubi ali odtujitvi štampiljke nemudoma obvesti ministrstvo.

(6)Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač lahko sodišču pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače, pošlje pisanje v elektronski obliki s svojim varnim elektronskim podpisom brez odtisa štampiljke.

Če se spremeni osebno ime sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, ali če se spremeni njegovo stalno prebivališče, kadar je ta podatek naveden na štampiljki oziroma izkaznici, zagotovi ministrstvo sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču novo štampiljko in izkaznico na njegove stroške. Če se spremeni strokovno področje ali podpodročje oziroma jezik, za katerega je bil sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač imenovan, zagotovi ministrstvo sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču novo štampiljko in izkaznico na stroške ministrstva.

(1)Sodni tolmač potrjuje pravilnost prevoda listine pod besedilom z napisanim ali odtisnjenim zaznamkom: »Podpisani-a (osebno ime tolmača) z odločbo Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije z dne …, št. …, imenovani-a sodni-a tolmač-ka za … jezik, potrjujem, da se ta prevod popolnoma ujema z izvirnikom, ki je sestavljen v … jeziku.«.

(2)Sodni tolmač sme potrditi prevod, če ga je opravil sam ali če ga je preizkusil in ga spoznal za pravilnega.

(3)Pri prevodu v tuj jezik pripiše tolmač pod zaznamek iz prvega odstavka tega člena tudi prevod zaznamka v tujem jeziku.

(4)Pod zaznamek vpiše sodni tolmač datum in kraj sestave zaznamka, ga podpiše in odtisne svojo štampiljko.

(5)Za obličnost prevodov listin se smiselno uporabljajo ustrezne določbe zakona, ki ureja notariat, v delu, ki ureja notarsko poslovanje, in določbe sodnega reda v delu, ki ureja mednarodno pravno pomoč. Obličnost prevodov listin je podrobneje določena v smernicah, ki urejajo področje sodnih prevodov, ki ji potrdi Strokovni svet na predlog stalnega strokovnega telesa za sodno tolmačenje in prevode.

Predlog za uvedbo disciplinskega postopka mora biti obrazložen in mora zajemati vse potrebno za obravnavo, zlasti pa: - osebno ime sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, zoper katerega naj se uvede disciplinski postopek, - navedbo dejanskega stanja očitane disciplinske kršitve oziroma opis ravnanja, s katerim naj bi sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač kršil določbe zakona oziroma drugih predpisov ali krnil ugled ali verodostojnost sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva ali sodnega tolmačenja, in - morebitne dokaze oziroma navedbe o obstoju dokazov glede očitane kršitve.

(1)Sklep o uvedbi disciplinskega postopka se vroči sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču kot disciplinskemu obdolžencu, ki ima pravico do odgovora v osmih dneh po prejemu sklepa.

(2)Po izkazani vročitvi se s sklepom o uvedbi disciplinskega postopa seznani upravičeni predlagatelj.

(1)Po prejemu odgovora disciplinskega obdolženca lahko minister razpiše ustno obravnavo.

(2)Vabilo na ustno obravnavo se vroči disciplinskemu obdolžencu, tako da ima od prejema do dneva obravnave na voljo najmanj osem dni za pripravo na obravnavo.

(3)Obvestilo o ustni obravnavi se vroči tudi upravičenemu predlagatelju, ki je lahko navzoč na obravnavi in lahko dodatno obrazloži svoj predlog.

(4)Na obravnavi se prebereta sklep o uvedbi disciplinskega postopka in odgovor disciplinskega obdolženca, če je bil ta podan.

(5)Pooblaščena oseba, ki vodi postopek, disciplinskega obdolženca pozove, da se dodatno ustno izreče o kršitvah, zaradi katerih se vodi postopek, ter navede dejstva in predlaga dokaze v svoj zagovor.

(6)Če se ugotovi, da je za odločitev treba dopolniti dokazni postopek, lahko pooblaščena oseba, ki vodi postopek, obravnavo prekine in jo nadaljuje, ko se zberejo ali predložijo dodatni dokazi oziroma opravijo dodatna pripravljalna dejanja ali pridobi mnenje Strokovnega sveta.

(7)Disciplinskemu obdolžencu je treba omogočiti, da se izreče o vseh izvedenih dokazih in da po končanem dokazovanju poda sklepno besedo v svoj zagovor.

(8)Ustna obravnava ni javna.

(1)Mnenje Strokovnega sveta se izdela na podlagi zbrane dokumentacije in podatkov, ki so bili pridobljeni v tem postopku, ter vsebuje ugotovitve, oceno in mnenje glede obstoja očitane disciplinske kršitve.

(2)Za pripravo mnenja lahko Strokovni svet ali strokovno telo na svojo sejo povabi disciplinskega obdolženca, strokovnjake s področja, za katero je imenovan disciplinski obdolženec, in predstavnike ustreznih strokovnih združenj.

O predlogu za izločitev pooblaščene osebe, ki vodi postopek, odloča minister.

(1)Disciplinsko odločbo izvrši ministrstvo.

(2)Denarna kazen se vplača na račun proračuna Republike Slovenije.

(3)Izvršljiva odločba o disciplinski odgovornosti se vpiše v disciplinsko evidenco.

Če je sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču kot glavni ali kot stranski disciplinski ukrep izrečeno opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti, krije stroške opravljanja tega preizkusa sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač.

(1)Ministrstvo pošlje sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču, zoper katerega je začet postopek razrešitve, obvestilo o začetku postopka z obrazložitvijo razrešitvenih razlogov.

(2)Rok za odgovor, ki ne sme biti krajši od osmih in ne daljši od 30 dni, teče od dneva, ko sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač prejme obvestilo o začetku postopka razrešitve.

(1)Sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač mora v treh dneh od prejema odločbe o razrešitvi ministrstvu oddati svojo štampiljko in izkaznico.

(2)Če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač ministrstvu v roku iz prejšnjega odstavka ne vrne izkaznice in štampiljke, mu ministrstvo pošlje pisni opomin pred upravno izvršbo.

(3)Če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač tudi v roku, določenem v opominu iz prejšnjega odstavka, ne vrne izkaznice in štampiljke, začne ministrstvo postopek upravne izvršbe s prisilitvijo.

(1)Za študij spisa pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu: - pri obsegu do vključno 50 strani 51 eurov, - pri obsegu od 51 do vključno 200 strani 102 eura, - pri obsegu od 201 do vključno 500 strani 153 eurov, - pri obsegu od 501 do vključno 1000 strani 255 eurov, - pri obsegu od 1001 do vključno 2000 strani 510 eurov.

(2)Sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu za vsakih nadaljnjih začetih 1000 strani študija spisa poleg zneska po 5. točki prejšnjega odstavka pripada še dodatnih 388 eurov.

(3)Obseg študija spisa po prvem odstavku tega člena zajema tudi priloge, ki jih je treba proučiti za izdelavo izvida in mnenja ali cenitve.

(1)Za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu: - za manj obsežno (do vključno 100 strani) 51 eurov, - za obsežno (od 101 do vključno 200 strani) 102 eura, - za zelo obsežno (od 201 do vključno 300 strani) 153 eurov, - za izjemno obsežno (od 301 do vključno 600 strani) 255 eurov.

(2)Sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu za vsakih nadaljnjih začetih 300 strani zbiranja in proučevanja dodatne dokumentacije poleg zneska iz 4. točke prejšnjega odstavka pripada dodatnih 194 eurov.

(1)Za preglede ali oglede pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu za vsako začeto uro 51 eurov.

(2)Za čas potovanja na ogled in nazaj pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu za vsake začete pol ure 11 eurov.

(1)Za pisno izdelavo izvida in mnenja ali cenitve pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu 350 eurov. Če je izdelava pisnega izvida in mnenja ali cenitve zelo zahtevna, pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu 525 eurov, če je izjemno zahtevna, pa mu pripada 582 eurov.

(2)Za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja ali cenitve na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo, pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu 153 eurov. Če je pisna dopolnitev izvida in mnenja ali cenitve zelo zahtevna, pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu 230 eurov, če je izjemno zahtevna pa 255 eurov.

(1)Za priprave na ustno podajanje izvida in mnenja ali cenitve pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu 153 eurov. Če so priprave na ustno podajanje izvida in mnenja ali cenitve zelo zahtevne, pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu 230 eurov, če so izjemno zahtevne, pa mu pripada 255 eurov.

(2)Za ustno podajanje izvida in mnenja ali cenitve in sodelovanje na naroku pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu za vsake začete pol ure 38 eurov.

(3)Za čakanje na narok pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu za vsake začete pol ure čakanja 11 eurov. Če traja čakanje skupaj z narokom do pol ure, mu pripada samo plačilo v skladu s prejšnjim odstavkom.

(4)Za čas potovanja na sodišče in nazaj pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu za vsake začete pol ure 11 eurov.

(5)Če sodni izvedenec ali sodni cenilec pristopi na narok in zaradi preložitve naroka ustno ne poda izvida in mnenja ali cenitve, mu pripada plačilo za priprave po prvem odstavku tega člena, nadomestilo za čakanje na narok po tretjem odstavku tega člena in nadomestilo za čas potovanja na sodišče in nazaj po prejšnjem odstavku.

(6)Če uveljavlja sodni izvedenec ali sodni cenilec nadomestilo plače ali nadomestilo izgubljenega zaslužka v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem ali upravnem postopku, ni upravičen do izplačila iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena ter nadomestila za čas potovanja iz prejšnjega odstavka.

(1)Sodišče zahtevnost izdelave izvida in mnenja ali cenitve ugotavlja zlasti glede na obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja ali cenitve, čas, ki ga ima sodni izvedenec oziroma sodni cenilec na voljo, da izvid in mnenje ali cenitev pripravi, kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ali cenitve, ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega izvedenca ali sodnega cenilca.

(2)Kadar sodni izvedenec ali sodni cenilec izvida in mnenja ali cenitve ne poda na zahtevo sodišča ali upravnega organa, opredeli zahtevnost njune izdelave po merilih iz prejšnjega odstavka sam.

(1)Za pisno izdelavo prevoda listine pripada sodnemu tolmaču za eno stran: 1. za prevod iz tujega v slovenski jezik 35 eurov, 2. za prevod iz slovenskega v tuj jezik 41 eurov, 3. za prevod iz tujega v tuj jezik 46 eurov.

(2)Šteje se, da ima ena stran 1500 znakov brez presledkov.

(3)Plačilo za prevod manj kot ene strani je sorazmerno manjše.

(1)Za pregled in potrditev prevoda, ki ga je priskrbela stranka, pripada sodnemu tolmaču polovica plačila iz prejšnjega člena.

(2)Če se izkaže, da priskrbljenega prevoda zaradi neustreznosti ni možno overiti brez predhodnih popravkov, sodnemu tolmaču sorazmerno z opravljenimi popravki pripada plačilo, ki je višje od plačila iz prejšnjega odstavka, a ne sme presegati plačila iz prejšnjega člena.

(1)Za pripravo na tolmačenje, ki lahko vključuje tudi študij spisa, pripada sodnemu tolmaču 30 eurov.

(2)Sodišče v sklepu o imenovanju sodnega tolmača navede pravno področje in ključno vsebino zadeve, ki jo bo treba tolmačiti, da se lahko sodni tolmač na tolmačenje ustrezno pripravi.

(3)Za izjemno zahtevno tolmačenje se sme plačilo za študij spisa in pripravo na tolmačenje ustrezno povečati, a največ za 100 odstotkov.

(4)Sodišče zahtevnost tolmačenja ugotavlja zlasti glede na kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet tolmačenja, čas, ki ga ima sodni tolmač na voljo, da se pripravi na tolmačenje, ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega tolmača.

(5)Za namen študija spisa lahko sodišče tolmaču na njegovo prošnjo omogoči vpogled v spis, če presodi, da za to ni zadržkov.

(6)Kadar sodni tolmač ne tolmači na zahtevo sodišča ali upravnega organa, sam opredeli zahtevnost tolmačenja po merilih iz tretjega odstavka tega člena.

(1)Za tolmačenje pripada sodnemu tolmaču 45 eurov za vsake začete pol ure dejanskega tolmačenja.

(2)Ko ne tolmači, pripada sodnemu tolmaču za čakanje na narok ali navzočnost na kraju, kjer naj tolmači, za vsake začete pol ure čakanja 11 eurov. Če traja čakanje skupaj z narokom ali drugim uradnim dejanjem do pol ure, mu pripada samo plačilo v skladu s prejšnjim odstavkom.

(3)Za čas potovanja na sodišče in nazaj pripada sodnemu tolmaču za vsake začete pol ure 11 eurov.

(4)Če uveljavlja sodni tolmač nadomestilo plače ali nadomestilo izgubljenega zaslužka v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem ali upravnem postopku, ni upravičen do izplačila iz drugega in tretjega odstavka tega člena.

(1)Za izdelavo pisnih izvidov, mnenj, cenitev prevodov in tolmačenj v dela prostih dneh (sobote, nedelje in prazniki) in v nočnem času ob delavnikih (od 22. do 6. ure) ter v drugih nujnih primerih, ki jih vnaprej ni bilo mogoče predvideti in jih sodišče izrecno označi z oznako »nujno«, se plačilo za opravljeno delo sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču poveča za 100 odstotkov.

(2)Za izdelavo pisnih izvidov in mnenj ali cenitev, pri katerih je potrebna uporaba strokovne literature v tujem jeziku ali posebno specialistično strokovno znanje, oziroma za izdelavo izjemno zahtevnih prevodov, ki zahtevajo posebno, dodatno poznavanje in študij specialističnega strokovnega izrazoslovja, se sme plačilo za opravljeno delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača ustrezno povečati, a največ za 100 odstotkov.

(3)Če je podanih več podlag za odmero povečanja plačila za opravljeno delo po prvem in drugem odstavku tega člena, se sme povečanje odmeriti le enkrat po prvem ali enkrat po drugem odstavku tega člena.

(4)Če narava zadeve zahteva, da isti sodni izvedenec ali sodni cenilec izdela več zaporednih izvidov in mnenj ali cenitev, katerih vsebina je v pretežnem delu enaka, se mu plačilo za opravljeno delo odmeri največ do 50 odstotkov posameznih zneskov, kot so določeni s tem pravilnikom.

(5)Če narava zadeve zahteva, da sodni tolmač izdela več sorodnih prevodov, katerih vsebina je v pretežnem delu enaka, se mu plačilo za opravljeno delo odmeri največ do 50 odstotkov zneska, kot je določen v 43. členu tega pravilnika. V primeru izdelave prevoda iz slovenskega v tuj jezik mora sodišče ali upravni organ predhodno natančno pisno opredeliti dele besedila, ki se v nadaljnjih listinah ponavljajo, kar je podlaga za znižano plačilo.

(6)Če narava zadeve zahteva, da isti sodni izvedenec ali sodni cenilec izdela izvid in mnenje ali cenitev, v katero je združenih več medsebojno ločenih delov, ki so vsak zase zaključena celota, se mu plačilo za opravljeno delo odmeri kot vsota zneskov plačila za delo za vsakega od posameznih delov.

(7)V izjemnih primerih, če narava zadeve zaradi zahtevnosti ali obsežnosti ne omogoča pravičnega plačila za delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača po tem pravilniku, lahko sodišče soglaša s predlogom sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, da se mu plačilo za delo odmeri po urni postavki in predvideni porabi časa. Za ta namen mora sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač pred začetkom svojega dela sodišču predložiti predračun. V tem primeru končni izplačani znesek za delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača ne sme preseči višine zneska po predračunu, povečanega za pet odstotkov. Če se sodišče ali stranke postopka z višino plačila po predloženem predračunu ne strinjajo, sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču ni treba sprejeti naloge, sodišče pa lahko za ta namen imenuje drugega sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.

(1)Če pride na enem pravnem področju ali več pravnih področjih do večjih zaostankov pri izdelavi izvidov, mnenj, cenitev ali prevodov zaradi pomanjkanja ali prezasedenosti sodnih izvedencev, sodnih cenilcev ali sodnih tolmačev, minister določi, da so sodni izvedenci in sodni cenilci z določenega strokovnega področja in podpodročja ter sodni tolmači za določeni jezik, ki so postavljeni za to pravno področje, upravičeni do 30 odstotnega zvišanega plačila za delo ob pogoju, da pisni izvid, mnenje, cenitev ali prevod opravijo v roku, ki ga določi sodišče in ni daljši od šestih mesecev.

(2)Minister s sklepom določi pravno področje, strokovno področje in podpodročje ter jezik iz prejšnjega odstavka. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1)Sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač imajo pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem ali upravnem postopku. Določbe o povrnitvi stroškov, ki se nanašajo na sodne izvedence in sodne tolmače, se smiselno uporabljajo tudi za sodne cenilce.

(2)Materialni stroški za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, se obračunajo po veljavni ceni poslovnih subjektov, ki te storitve opravljajo, če to ni mogoče, pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške. Na način iz prejšnjega stavka se obračunajo tudi stroški za tiskanje in razmnoževanje pisnih izvidov, mnenj, cenitev in prevodov.

(3)Sodni izvedenec oziroma sodni cenilec mora za obračun storitev iz prejšnjega odstavka predložiti račun za opravljene storitve. Če je sodni izvedenec oziroma sodni cenilec storitev iz prejšnjega odstavka opravil z lastnimi sredstvi, mora predložiti vsaj eno ponudbo poslovnega subjekta, ki te storitve opravlja in ni povezan s sodnim izvedencem oziroma sodnim cenilcem, oziroma predložiti druga dokazila, iz katerih je razvidno ustrezno obračunavanje tovrstnih storitev.

(4)Če sodni izvedenec oziroma sodni cenilec storitve iz drugega odstavka tega člena ni opravil sam, se mu na podlagi predloženega računa povrne strošek že plačane storitve v neto znesku ali pa se opravljena storitev na podlagi predloženega računa plača neposredno izvajalcu storitve.

(5)Ne glede na predpise, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem ali upravnem postopku, se preostali materialni stroški ovrednotijo v višini dveh odstotkov od višine odmerjenega plačila za delo.

(6)Če je sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač pri svojem delu uporabil naprave ali material svojega delodajalca, gre pravica do povrnitve stroškov iz tega člena delodajalcu.

(7)Ne glede na predpise, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem ali upravnem postopku, se sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu in sodnemu tolmaču stroški kilometrine povrnejo v višini, ki za vsak prevoženi kilometer znaša 30 odstotkov cene enega litra neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov. Podatek o ceni neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov se ugotovi v skladu z metodologijo, ki se uporablja za zaposlene v državnih organih.

(8)Razdalje, za katere se povrnejo stroški za prevožene kilometre, se določijo na podlagi daljinomera »Google Zemljevidi«.

(1)Sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači uveljavljajo odmero plačila za delo in povrnitev stroškov v skladu z zakonom, ki ureja sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače, tako, da sodišču ali upravnemu organu predložijo predlog obračuna, ki vsebuje naslednje podatke: – naziv in sedež sodišča ali upravnega organa, ki je sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača imenoval; – podatke o sodnem izvedencu, sodnem cenilcu ali sodnem tolmaču (osebno ime, področje in podpodročje dela oziroma jezik, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, številko mobilnega telefona, naslov elektronske pošte); – podatke za izvedbo plačila sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču (davčna številka, številko transakcijskega računa, naziv in sedež banke ter navedbo ali je davčni zavezanec za DDV); – opredelitev in obrazložitev odmere plačila za delo in povrnitve stroškov v skladu z določbami tega pravilnika, ki urejajo plačilo za opravljeno delo in povrnitev stroškov; – izjavo, ali sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač opravlja delo na podlagi drugega pravnega razmerja, kot ga določa zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje; – datum predloga obračuna; – podpis sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko sodni izvedenci in sodni cenilci predložijo predlog obračuna tudi na obrazcu Obračun SIC, sodni tolmači pa na obrazcu Obračun ST, ki sta objavljena na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(1)Kadar se plačilo za opravljeno delo in povračilo stroškov izplačujeta iz zneskov, ki so bili vnaprej založeni, lahko sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač po opravljenem študiju spisa sodišču predlaga zvišanje založenega zneska, če meni, da zaradi predvidene obsežnosti dela že plačani znesek ne bo zadostoval za izplačilo stroškov in plačila za delo.

(2)Sodišče odloči o zahtevi za odmero plačila za delo in povrnitev stroškov najpozneje v 30 dneh od dneva prejema zahteve.

(3)Sodišče odmerjeno plačilo za opravljeno delo in stroške izplača, kadar se sredstva zagotavljajo: - iz vnaprej založenih zneskov, najpozneje v 45 dneh od izdaje sklepa o odmeri plačila za opravljeno delo in stroškov; - iz proračuna Republike Slovenije, v skladu z določbami zakona, ki ureja izvrševanje proračuna.

(4)Izplačilo plačila za opravljeno delo in povračila stroškov se sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču opravi neposredno na njegov račun.

(5)Če sodišče o zahtevi za odmero plačila za opravljeno delo in povrnitvi stroškov ne odloči v roku iz tega pravilnika, pripadajo sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču zamudne obresti v skladu z določbami zakona, ki ureja višino zamudnih obresti, od preteka tega roka dalje do odločitve o odmeri.

(6)Če sodišče odmerjenega plačila za opravljeno delo in stroškov ne izplača v rokih, določenih v tem pravilniku, ima sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač pravico do obresti v skladu z določbami zakona, ki ureja višino zamudnih obresti, od preteka zadnjega dne, ko bi odmerjeno plačilo za opravljeno delo in stroški morali biti plačani, do izplačila.

Višina plačila za opravljeno delo sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev se spreminja glede na rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki jo ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije. Sprememba višine plačila je možna v primeru, ko rast cen življenjskih potrebščin v času od uveljavitve zadnjega zvišanja preseže 10 odstotkov.

Strokovni svet sprejme kriterije za določitev načina preverjanja strokovnosti iz četrtega odstavka 22. člena tega pravilnika v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika.

Stroške uskladitve štampiljke in izkaznice sodnega tolmača za jezik narodne skupnosti, ki ima stalno prebivališče na narodnostno mešanem območju, pridobljene do uveljavitve tega pravilnika, z določbama drugega odstavka 25. člena in tretjega odstavka 26. člena tega pravilnika nosi ministrstvo.

V zadevah, v katerih je sodišče imenovalo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača pred uveljavitvijo tega pravilnika, se za odmero plačila in povrnitev stroškov sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču uporablja Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (Uradni list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15) ali Pravilnik o sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15).

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati: - Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (Uradni list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15); - Pravilnik o sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15) in - Pravilnik o zagotovitvi sredstev za strokovno izpopolnjevanje sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Uradni list RS, št. 87/05).

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2019. Priloga 1: (črtana) Priloga 2: (črtana)