52 členov. Klik na člen odpre isti člen z razlikami do trenutnega besedila.
Ta zakon določa pogoje in način izvedbe investicije v izgradnjo drugega tira železniške povezave na odseku Divača–Koper (v nadaljnjem besedilu: drugi tir), upravljanje in gospodarjenjem z drugim tirom kot javno železniško infrastrukturo, družbo za razvoj projekta drugega tira, pribitek na cestnino na nekaterih odsekih cestninskih cest in takso na pretovor v koprskem tovornem pristanišču.
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
- »drugi tir« je vsa javna železniška infrastruktura, zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja št. 35105/118/2011/162 1093-05 z dne 31. 3. 2016, vključno z vsemi morebitnimi kasnejšimi obnovitvami, posodobitvami ali dograditvami na isti trasi;
- »družba« je družba 2TDK, družba za razvoj projekta, d.o.o., ki jo je ustanovila Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s sklepom št. 01406-4/2016/15 z dne 31. 3. 2016, kot se preoblikuje skladno s tem zakonom;
- »finančni inženiring« predstavlja izdajanje oziroma sklepanje pravnih aktov in opravljanje materialnih dejanj, ki so po tem zakonu ali drugih predpisih naloga družbe oziroma jih družba lahko izvede, in ki so potrebni za nemoteno zagotavljanje finančnih sredstev za projekt drugi tir, vodenje in upravljanje teh sredstev, odplačevanje posojil in upravljanje z njimi ter skrb za pravočasno poravnavanje ostalih obveznosti družbe v zvezi z drugim tirom;
- »obratovanje« je vzpostavitev in zagotavljanje dejanskih in pravnih pogojev, da je drugi tir v celoti na razpolago za izvedbo prevozov v okviru najmanj minimalnega paketa storitev dostopa iz tretjega odstavka 15.d člena Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 99/15 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZZelP);
- »projekt drugi tir« so vsi akti in dejanja, ki jih mora izvesti družba, da zagotovi izvedbo investicije v drugi tir in gospodarjenje z njim v času koncesijske pogodbe;
- »upravljavec drugega tira« je družba, ki je z 11.c členom ZZelP določena za upravljavca javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji.
Za vprašanja, ki jih ta zakon ne ureja, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, zakona, ki ureja železniški promet, zakona, ki ureja varnost železniškega prometa, zakona, ki ureja cestninjenje, zakona, ki ureja davčni postopek in zakona, ki ureja pristanišča.
(1)Družba zagotovi izgradnjo in gospodarjenje z drugim tirom, in sicer v času trajanja koncesijske pogodbe iz tega zakona. Če tako določa zakon, izvaja družba tudi druge naloge, povezane z drugim tirom.
(2)Družba sme opravljati druge gospodarske dejavnosti le v tolikšnem obsegu, kot to dopuščajo omejitve iz prvega odstavka 8. člena tega zakona.
(3)Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja družba v splošnem interesu.
(4)Družba ne sme ustanoviti druge gospodarske družbe, pridobiti njenega poslovnega deleža ali delnice, ali ustanoviti druge pravne osebe.
(1)Ustanovitelj in edini družbenik družbe je Republika Slovenija.
(2)Pod pogoji, ki jih določa meddržavni sporazum, ki ga ratificira Državni zbor Republike Slovenije, lahko pridobi poslovni delež v družbi druga država ali druge države članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: tuji družbenik), vendar njihov delež v osnovnem kapitalu skupaj ne sme doseči ali preseči posamičnega deleža Republike Slovenije.
(1)Ne glede na zakon, ki ureja Slovenski državni holding, upravlja z deležem Republike Slovenije in uresničuje pravice Republike Slovenije kot družbenika v družbi vlada.
(2)Za spremljanje kapitalske naložbe je pristojno ministrstvo, pristojno za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(1)Družba ima naslednje organe:
- upravo;
- nadzorni svet;
- skupščino.
(2)Za organe družbe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, kolikor ta zakon ali ratificiran meddržavni sporazum iz drugega odstavka 5. člena tega zakona ne določata drugače.
(3)Za upravo družbe se poleg določb, po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, smiselno uporabljajo tudi določbe glede nezdružljivosti opravljanja funkcije, prepovedi članstva in dejavnosti, prepovedi in omejitev sprejemanja daril in omejitev poslovanja, ki veljajo za poklicne funkcionarje, prijava premoženjskega stanja in določbe o lobiranju.
(4)Naloge in pristojnosti skupščine družbe uresničuje vlada.
(5)Za člana uprave ali nadzornega sveta je lahko imenovana fizična oseba, ki poleg pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, izpolnjuje še naslednje pogoje in merila:
- odlikuje ga osebna integriteta in poslovna etičnost;
- njegove izkušnje potrjujeta poslovna uspešnost in ugled;
- ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge bolonjske stopnje, ali raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge bolonjske stopnje;
- ima najmanj deset let ustreznih delovnih izkušenj iz vodenja ali upravljanja gospodarskih družb in dosega pri svojem delu dobre primerljive rezultate;
- ne opravlja funkcije, ki je po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, po tem ali drugem zakonu nezdružljiva s članstvom v nadzornem organu, organu upravljanja ali organu poslovodenja gospodarske družbe, in take funkcije ni opravljal v preteklih šestih mesecih;
- ne sme biti v poslovnem razmerju z družbo.
(6)Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo za tiste člane nadzornega sveta, ki predstavljajo Republiko Slovenijo kot družbenika, tudi po vstopu drugega družbenika ali drugih družbenikov v družbo skladno z drugim odstavkom 5. člena tega zakona.
(7)Za imenovanje članov nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju družb.
(1)Družba mora ves čas trajanja koncesijske pogodbe zagotavljati, da najmanj 80 odstotkov njenega skupnega povprečnega prometa v treh zaporednih letih izhaja iz dejavnosti za izpolnitev nalog iz tega zakona ali drugih nalog, ki jih je dal družbi kateri od družbenikov, ali oseba, ki jo ta družbenik obvladuje.
(2)V družbi ne sme biti poslovnih deležev v lasti fizičnih oseb ali pravnih oseb zasebnega prava.
(3)Družba ali družbeniki ne smejo skleniti pravnega posla, ki bi omogočal fizičnim osebam ali pravnim osebam, da pridobijo poslovni delež v družbi (posojilne pogodbe z možnostjo konverzije terjatve v poslovni delež, pogodbe o opciji za nakup poslovnega deleža, in podobno).
(4)V ustanovnem aktu oziroma družbeni pogodbi mora biti zagotovljeno, da družbenik oziroma družbeniki odločilno vplivajo na pomembne odločitve družbe.
(5)Družba je naročnik po predpisih o javnem naročanju.
(1)Družba v zvezi z drugim tirom opravlja naslednje naloge:
- pripravljalna dela projekta drugi tir,
- finančni inženiring projekta drugi tir,
- organizacija in izvedba vseh potrebnih gradenj,
- gospodarjenje z drugim tirom.
(2)Naloge iz prejšnjega odstavka opravlja družba v svojem imenu in za svoj račun.
(1)Pripravljalna dela projekta drugi tir obsegajo:
- pripravo projektne dokumentacije za izvedbo del;
- izvedbo arheoloških izkopavanj;
- izvedbo geološko-tehničnih in hidrogeoloških raziskav;
- izgradnjo deviacije obstoječe proge v Divači;
- izgradnjo dostopnih cest;
- izgradnjo predvkopa v Divači in Črnem kalu;
- izgradnjo objektov za prečkanje reke Glinščice;
- prestavitve komunalnih vodov.
(2)Posamezna pripravljalna dela lahko izvede družba še pred sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(1)Finančni inženiring projekta drugi tir obsega zlasti:
- pripravo investicijskega programa ter druge investicijske dokumentacije;
- pripravo letnih in drugih finančnih načrtov za izvedbo investicije v drugi tir;
- izvedbo vseh aktov in dejanj za prenos pravic in dolžnosti v zvezi z nepovratnimi evropskimi sredstvi z Republike Slovenije na družbo, in za pridobitev evropskih sredstev, ki jih lahko pridobi družba kot investitor;
- zagotavljanje sredstev za izvedbo vseh potrebnih gradbenih in drugih del za izvedbo investicije, nakup in vgradnjo vse potrebne opreme in vsa druga dela, potrebna za dokončanje in pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za začetek obratovanja drugega tira;
- pridobitev posojil in drugih oblik zagotavljanja dolžniškega kapitala, vključno s sklenitvijo poslov za njihovo zavarovanje;
- redno odplačevanje posojil in drugih obveznosti v zvezi z dolžniškim kapitalom;
- druge naloge, potrebne za zagotavljanje sredstev za izvedbo investicije v drugi tir.
(2)Investicijski program ter letne in druge finančne načrte za izvedbo investicije v drugi tir sprejme skupščina družbe.
(1)Družba je v svojem imenu in za svoj račun investitor vseh gradbenih in drugih del za izvedbo investicije v drugi tir.
(2)Družba v tem okviru, brez poseganja v naloge upravljavca drugega tira, zlasti:
- pridobiva pravico graditi na zemljiščih, potrebnih za gradnjo drugega tira;
- skrbi za oddajo gradbenih in drugih del za gradnjo drugega tira;
- sklepa pogodbe z izvajalci za izvedbo gradbenih in drugih del za gradnjo drugega tira;
- skrbi za izvedbo gradbenega nadzora nad izvedbo gradbenih in drugih del za gradnjo drugega tira;
- skrbi za uresničevanje pravic in obveznosti po pogodbah z izvajalci gradbenih in drugih del za gradnjo drugega tira;
- izvaja vse akte in dejanja za prevzem objektov in naprav po dokončanju del, skupaj z uveljavljanjem pravic v zvezi z jamstvi in odpravo napak;
- skrbi za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj in drugih aktov za začetek obratovanja drugega tira;
- sklepa vse druge akte in izvaja druga dejanja, potrebna za začetek in dokončanje investicije v drugi tir in za začetek njegovega obratovanja.
(3)Posamezne storitve za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na investicijo v drugi tir, lahko družba s pogodbo prenese na gospodarsko družbo iz 13.a člena ZZelP kot notranjemu izvajalcu, če so za to izpolnjeni pogoji po predpisih o javnem naročanju.
(1)Družba izvaja gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo, ki sestavlja drugi tir.
(2)Gospodarjenje z drugim tirom obsega:
- organiziranje obnov drugega tira in oddajanje javnih naročil za izvedbo obnovitvenih del (druga alineja tretjega odstavka 11. člena ZZelP);
- sklepanje pravnih poslov povezanih z gospodarjenjem z drugim tirom, v primeru in obsegu, ko ti ne služijo ali niso nujni za izvajanje njihovega osnovnega namena (četrta alineja drugega odstavka 11.a člena ZZelP).
(3)Gospodarjenje z drugim tirom opravlja družba na podlagi koncesijske pogodbe iz 24. člena tega zakona.
(4)Prihodki iz gospodarjenja z drugim tirom so prihodki družbe in jih družba uporablja skladno s prvim odstavkom 15. člena tega zakona.
(1)Upravljavec drugega tira izvaja naloge upravljavca javne železniške infrastrukture na drugem tiru, skladno z ZZelP in drugimi predpisi, ki urejajo železniški promet ter varnost železniškega prometa, v kolikor ta zakon ne določa drugače.
(2)Naloge upravljanja z drugim tirom, vključno z izvajanjem gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture na njem, razen nalog iz prve alineje drugega odstavka prejšnjega člena, ter zagotavljanjem nemotenega obratovanja drugega tira, kot tudi pobiranje povečanja uporabnine iz drugega in tretjega odstavka 16. člena tega zakona, se financirajo iz uporabnine za drugi tir in drugih virov upravljavca drugega tira, skladno z ZZelP in drugimi predpisi, ki urejajo železniški promet ter varnost železniškega prometa.
(1)Družba financira izvajanje vse svoje dejavnosti, vključno z nalogami iz 10. do 13. člena tega zakona, iz naslednjih prihodkov:
- povečanje uporabnine iz drugega in tretjega odstavka 16. člena tega zakona;
- plačilo za dosegljivost storitev prevoza po drugem tiru (v nadaljnjem besedilu: plačilo za dosegljivost) iz 17. člena tega zakona;
- prihodki iz gospodarjenja z drugim tirom po 13. členu tega zakona.
(2)Družba mora voditi računovodske evidence sredstev in virov sredstev ter prihodkov in stroškov poslovanja za izvajanje nalog iz 10. do 13. člena tega zakona ločeno od računovodskih evidenc drugega svojega poslovanja.
(3)Ne glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, mora družba revidirati svoje letne računovodske izkaze.
(4)Za sklenitev pogodbe o najemu posojila, katerega glavnica presega 500.000 eurov, ali sklenitev drugega pravnega posla oziroma izvedbo pravnega akta z enakim učinkom, mora družba pred sklenitvijo pogodbe pridobiti soglasje skupščine za vsak primer posebej.
(1)Uporabnino za drugi tir določi upravljavec drugega tira v skladu s 15.d členom ZZelP in Uredbo o dodeljevanju vlakovnih poti, uporabnini in režimu učinkovitosti na javni železniški infrastrukturi (Uradni list RS, št. 44/16), skladno z metodologijo, ki jo določi in objavi v programu omrežja.
(2)Uporabnina iz prejšnjega odstavka se v skladu s četrto alinejo petega odstavka 15.d člena ZZelP poveča na podlagi dolgoročnih stroškov projekta drugi tir po tem zakonu, saj povečuje učinkovitost železniškega transporta na relaciji Divača–Koper, projekta pa drugače ni mogoče izvesti.
(3)Povečanje iz prejšnjega odstavka se uporablja tudi za uporabnino za obstoječi tir Divača–Koper, lahko pa tudi za enega ali več drugih odsekov železniškega omrežja v Republiki Sloveniji.
(4)Povečanje uporabnine iz drugega in tretjega odstavka tega člena se določi skladno s predpisi in metodologijo iz prvega odstavka tega člena. O uvedbi povečanja uporabnine odloča vlada.
(5)Povečanje uporabnine iz drugega in tretjega odstavka tega člena je prihodek družbe.
(1)Republika Slovenija družbi plačuje plačilo za dosegljivost kot plačilo storitev zagotavljanja dosegljivosti drugega tira za nemoteno izvajanje prevozov, tako da ob dobrem poslovanju omogoča družbi, da skupaj z drugimi viri iz prvega odstavka 15. člena tega zakona zagotavlja financiranje vse svoje dejavnosti, vključno z nalogami iz 10. do 13. člena tega zakona.
(2)Plačilo za dosegljivost mora biti določeno glede na čas, ko je drugi tir na razpolago za izvajanje storitev železniškega prevoza, ali iz razlogov, ki niso na strani družbe ali za katere bi bila družba odgovorna, ni na razpolago za te storitve.
(3)Plačilo za dosegljivost mora biti odvisno tudi od doseganja kvalitete zagotavljanja storitev dosegljivosti drugega tira za izvajanje prevozov, kot je določena v koncesijski pogodbi.
Prihodke iz gospodarjenja z drugim tirom po 13. členu tega zakona družba v celoti nameni za financiranje izvajanja svojih nalog iz 10. do 13. člena tega zakona.
(1)Ne glede na določbe drugega odstavka 9. člena ZZelP je javna železniška infrastruktura, ki sestavlja drugi tir, razen pripadajočih zemljišč, na katerih so zgrajeni objekti te infrastrukture ali ki funkcionalno služijo objektom in napravam te infrastrukture, grajeno javno dobro državnega pomena v lasti družbe.
(2)Pripadajoča zemljišča iz prejšnjega odstavka so grajeno javno dobro državnega pomena v lasti Republike Slovenije.
(3)Zahtevo vladi za izdajo sklepa vlade o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra iz drugega odstavka 21. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 111/05 – odl. US, 93/05 – ZVMS, 120/06 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 76/10 – ZRud-1A, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 22/14 – odl. US in 19/15) za javno železniško infrastrukturo iz prvega odstavka tega člena lahko poleg ministrstva vloži tudi družba.
(4)Javni železniški infrastrukturi iz prvega odstavka tega člena status grajenega javnega dobra ne preneha, ko jo družba prenese v skladu s koncesijsko pogodbo na Republiko Slovenijo ali ko na drugi pravni podlagi preide v last Republike Slovenije, pač pa z dnem prenosa postane grajeno javno dobro v lasti Republike Slovenije.
(5)V primeru stečaja družbe ima Republika Slovenija kot koncedent izločitveno pravico za objekte in naprave javne železniške infrastrukture, ki sestavljajo drugi tir. O tem, kateri so objekti in naprave iz prejšnjega odstavka, odloči ministrstvo z odločbo v upravnem postopku. Ministrstvo lahko odloči, da objekti in naprave ostanejo del stečajne mase.
(6)Republika Slovenija je dolžna v primeru uveljavitve izločitvene pravice v stečajno maso vplačati tolikšen delež vrednosti objektov in naprav iz prejšnjega odstavka, kot je še preostalo časa od prenehanja koncesije zaradi stečaja družbe do poteka roka koncesije v primerjavi s celotnim rokom koncesije, zmanjšan za morebitne terjatve, ki jih ima do družbe.
(7)Za določitev vrednosti objektov in naprav koncesije po tem členu se uporabljajo pravila, ki veljajo za določitev vrednosti nepremičnin v postopku razlastitve.
(8)O višini in roku plačila objektov in naprav koncesije odloči stečajni senat, pri čemer rok plačila ne sme biti krajši od enega leta.
(9)Javna železniška infrastruktura iz prvega odstavka tega člena ne more biti predmet izvršbe.
(1)Republika Slovenija ustanovi v korist družbe stavbno pravico na zemljiščih, potrebnih za zgraditev objektov javne železniške infrastrukture, ki sestavlja drugi tir.
(2)Stavbna pravica iz prejšnjega odstavka se ustanovi skladno z zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja, in sicer najkasneje do začetka gradnje posameznega objekta ali njegovega dela.
(3)Stavbna pravica iz prvega odstavka tega člena se ustanovi za čas trajanja koncesijske pogodbe in ne glede na določbe zakona, ki ureja stvarnopravna razmerja, preneha s prenehanjem koncesijske pogodbe, tudi v primeru predčasnega prenehanja te pogodbe.
(4)Stavbna pravica iz prvega odstavka tega člena se ustanovi v javno korist in je neodplačna. Ne glede na določbe zakona, ki ureja stvarnopravna razmerja, ob prenehanju stavbne pravice Republika Slovenija kot lastnik zemljišča imetniku stavbne pravice ne plača nadomestila.
(5)Za ustanovitev stavbne pravice po tem členu se Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15) ne uporablja.
(1)Družba s premoženjem iz prvega odstavka 19. člena tega zakona in s stavbno pravico iz prejšnjega člena ne sme razpolagati ali ju obremenjevati, razen če ta zakon določa drugače.
(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko družba na premoženju iz prejšnjega odstavka ustanavlja služnosti iz četrtega odstavka 9. člena ZZelP. Pred ustanovitvijo služnosti je potrebno pridobiti soglasje lastnika zemljišča.
(3)Če je služnost iz prejšnjega odstavka ustanovljena za nedoločen čas ali za čas, ki je daljši od trajanja stavbne pravice, na zemljišču, na katerem ima družba stavbno pravico, ali na objektu, ki je zgrajen na tem zemljišču, ta služnost po prenehanju stavbne pravice še naprej bremeni zemljišče ali objekt.
(1)Družba izvaja naloge iz 10. do 13. člena tega zakona v okviru koncesijskega razmerja, sklenjenega med Republiko Slovenijo kot koncedentom in družbo kot koncesionarjem (v nadaljnjem besedilu: koncesija za drugi tir).
(2)Koncesija za drugi tir obsega:
- koncesijo gradnje drugega tira;
- koncesijo storitev gospodarjenja z drugim tirom.
(3)Koncesiji iz prejšnjega odstavka sestavljata enovito koncesijsko razmerje, ki nastane ali preneha le skupaj za celotno koncesijo za drugi tir.
(4)Koncesija za drugi tir se podeli za čas 45 let od sklenitve koncesijske pogodbe.
(5)Koncesija za drugi tir ni javno-zasebno partnerstvo v smislu 2. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06).
(1)Koncesija za drugi tir se podeli na podlagi koncesijskega akta, ki ga sprejme vlada, ob upoštevanju pogojev, ki jih določa ta zakon.
(2)Za koncesijo za drugi tir, ki vključuje koncesiji iz drugega odstavka prejšnjega člena, sprejme vlada en koncesijski akt.
(3)Vlada s koncesijskim aktom uredi zlasti naslednja vprašanja:
- območje koncesije;
- objekti in naprave javne železniške infrastrukture, ki sestavljajo drugi tir;
- obvezno vsebino koncesijske pogodbe;
- pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v času gradnje drugega tira;
- pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v času obratovanja drugega tira;
- finančna vprašanja koncesije;
- organ, ki izvaja nadzor nad koncesijo;
- roke za izvedbo prostorskih ureditev drugega tira;
- druga vprašanja, ki jih za vsebino koncesijskega akta določa zakon, ki ureja gospodarske javne službe oziroma podeljevanje koncesijskih pogodb, in s tem zakonom niso urejena.
(1)Koncesijsko pogodbo sklene Republika Slovenija kot koncedent, v njenem imenu vlada, z družbo kot koncesionarjem neposredno brez izvedbe postopka podelitve koncesijske pogodbe, če so ob sklenitvi pogodbe izpolnjeni pogoji iz 8. člena tega zakona.
(2)S koncesijsko pogodbo se uredijo zlasti naslednja vprašanja:
- medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank v času izgradnje drugega tira, zlasti vprašanja rokov in kvalitete gradnje, ki niso urejena z drugimi predpisi;
- pravice in obveznosti v zvezi z gospodarjenjem z objekti in napravami koncesije;
- finančna vprašanja izvajanja koncesije;
- način in obliko nadzora koncedenta, zlasti glede kvalitete in rokov pri izvajanju gradnje, stanja in opremljenosti objektov in naprav koncesije ter gospodarjenja;
- pogodbene sankcije za kršitev pogodbenih obveznosti;
- pravice in obveznosti pogodbenih strank ob spremenjenih okoliščinah;
- vsa druga vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesije.
(1)Koncesija preneha:
- s prenehanjem koncesijske pogodbe;
- z odvzemom koncesije in to ne glede na določbe koncesijske pogodbe, če koncesionar po lastni krivdi ne prične izvajati koncesije v roku, določenem v koncesijski pogodbi, zaradi ponovljenih, hudih in dokumentiranih primerov kršitev, določenih s koncesijskim aktom kot razlog za prenehanje koncesijskega razmerja, ali ob stečaju koncesionarja.
(2)Za vprašanja v zvezi s prenehanjem koncesijske pogodbe in prenehanjem koncesijskega razmerja, ki niso urejena s tem zakonom, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja podeljevanje koncesijskih pogodb.
(1)Družba je dolžna po preteku trajanja koncesije izročiti Republiki Sloveniji v last vso javno železniško infrastrukturo, ki sestavlja drugi tir, skupaj z vso opremo in napravami, ki so potrebne za njegovo nemoteno obratovanje in sicer v dobrem stanju, ki omogoča njegovo nadaljnje obratovanje.
(2)Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi v vseh drugih primerih prenehanja koncesijske pogodbe.
(3)Podrobneje se način prenosa drugega tira na Republiko Slovenije uredi v koncesijskem aktu in koncesijski pogodbi.
(1)Gradbeno dovoljenje za objekte drugega tira št. 35105/118/2011/162 1093-05 z dne 31. 3. 2016, ki je bilo izdano Ministrstvu za infrastrukturo, Direkciji RS za infrastrukturo kot investitorju, se v skladu s 47. členom tega zakona spremeni tako, da se prenese na družbo kot investitorja.
(2)V postopku spremembe gradbenega dovoljenja iz prejšnjega odstavka se šteje, da družba kot investitor izkazuje pravico graditi na zemljiščih, potrebnih za zgraditev objektov in naprav drugega tira, če so ta zemljišča v lasti Republike Slovenije ali je Republika Slovenija na njih pred izdajo gradbenega dovoljenja izkazala pravico graditi.
(1)Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena, mora družba pred začetkom gradbenih del za posamezen objekt ali del objekta drugega tira pridobiti na zemljiščih, potrebnih za njihovo zgraditev, pravico graditi.
(2)Družba pridobi pravico graditi bodisi z ustanovitvijo stavbne pravice iz 20. člena tega zakona, ali s pridobitvijo druge stvarnopravne ali obligacijske pravice na zemljiščih v lasti Republike Slovenije, ki omogoča uporabo zemljišča za nameravano gradnjo.
(3)Družba pridobi pravico graditi na zemljišču, ki ni v lasti Republike Slovenije, pa je Republika Slovenija na njem pridobila stvarnopravno ali obligacijsko pravico, ki omogoča uporabo zemljišča za nameravano gradnjo, pred izdajo gradbenega dovoljenja iz 27. člena tega zakona tako, da to pravico prenese Republika Slovenija nanjo s pravnim poslom. Če prenos te pravice graditi na družbo s pravnim poslom pravno ali dejansko ni mogoč, ali ga ni mogoče izvesti v razumnem času, ravna družba skladno s četrtim odstavkom tega člena.
(4)Družba mora izvesti vse akte in dejanja, ki so potrebna, da na zemljišču, ki ni v lasti Republike Slovenije, pa je za zgraditev objektov drugega tira na njej treba pridobiti lastninsko pravico, pridobi lastninsko pravico v imenu in za račun Republike Slovenije. Če na takem zemljišču zadošča za zgraditev objektov drugega tira druga stvarnopravna ali obligacijska pravica, mora družba izvesti vse akte in vsa dejanja, da tako pravico pridobi v svojem imenu in za svoj račun. Če lastninske pravice ali druge pravice iz prejšnjega stavka ni mogoče pridobiti s pravnim poslom, družba predlaga Republiki Sloveniji, da vloži zahtevo za razlastitev ali ustanovitev služnosti v javno korist.
(1)Družba mora skleniti vse potrebne posle ter izvesti druge akte in dejanja, da zgradi pravočasno, kvalitetno in skladno s predpisi ter gradbenim dovoljenjem iz 27. člena tega zakona vse objekte drugega tira, izvede vse potrebne napeljave in vgradnje naprav, ter izvede vse druge prostorske ureditve, potrebne za dokončanje drugega tira.
(2)Družba je dolžna kot investitor nadzirati izvedbo gradbenih in drugih del in v razmerju do izvajalcev teh del uveljavljati vse pravice in odgovornosti za zagotovitev pravočasne in kvalitetne izvedbe del, ki izhajajo iz predpisov in sklenjenih pogodb.
(3)Republika Slovenija ne odgovarja za škodo, ki jo tretjim osebam povzroči izvajalec del z njihovo izvedbo pri gradnji drugega tira.
(4)Po izvedenih delih je družba dolžna pridobiti vsa potrebna dovoljenja za začetek obratovanja drugega tira.
(5)Roke za izvedbo posameznih del določata koncesijski akt in koncesijska pogodba.
(1)Družba zagotavlja financiranje izgradnje drugega tira iz naslednjih virov:
- vplačanega osnovnega kapitala družbenikov;
- morebitnih drugih vplačil kapitala družbenikov;
- sredstev posojil;
- sredstev proračuna Evropske unije.
(2)Družba je dolžna pravočasno vlagati pravilne in popolne vloge in storiti vse drugo, kar je potrebno za pridobitev sredstev proračuna Evropske unije za namen izgradnje drugega tira, kadar je v pogojih programa za dodelitev sredstev predvideno, da je prejemnik sredstev neposredno investitor infrastrukture. Če družba po svoji krivdi takih sredstev ne pridobi, mora Republiki Sloveniji vrniti dodatna sredstva, ki jih je ta iz proračuna namenila za namen izgradnje drugega tira, ker sredstva proračuna Evropske unije niso bila zagotovljena. Obveznost dokazovanja, da sredstva niso bila dodeljena brez krivde družbe, je na strani družbe.
(3)Če je prejemnik sredstev proračuna Evropske unije Republika Slovenija, je družba dolžna prevzeti vse pravice in obveznosti iz pogodbe, ki jo z Evropsko unijo sklene Republika Slovenija kot prejemnik sredstev.
(4)Do začetka obratovanja drugega tira družba iz virov iz prvega odstavka tega člena financira tudi svoje poslovanje.
(5)Če družba že pred začetkom obratovanja drugega tira ustvarja katere od prihodkov iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, jih uporabi za financiranje izgradnje, kolikor presegajo potrebno financiranje poslovanja družbe.
Družba je dolžna storiti vse, kar je potrebno, za pravočasen začetek obratovanja drugega tira ter trajno in kvalitetno zagotavljati njegovo dosegljivost za nemoteno izvajanje prevozov po 34. členu tega zakona.
Družba kot nosilec prostorskega načrtovanja sodeluje v postopkih prostorskega načrtovanja na ureditvenih območjih, ki sežejo ali vplivajo na območje progovnega ali varovalnega pasu drugega tira, ali ki bi kakorkoli vplivali na drugi tir.
(1)Uporabnino iz prvega odstavka 16. člena tega zakona, skupaj s povečanjem uporabnine iz drugega in tretjega odstavka 16. člena tega zakona, obračuna prevozniku upravljavec drugega tira skladno z načinom obračunavanja uporabnine, določenem v programu omrežja iz šestega odstavka 15.d člena ZZelP.
(2)Povečanje uporabnine iz drugega in tretjega odstavka 16. člena tega zakona je prihodek družbe in jo mora upravljavec drugega tira v celoti plačati družbi na podlagi izdanega računa za uporabo infrastrukture drugega tira.
(3)Družba in upravljavec drugega tira skleneta pogodbo, s katero uredita medsebojna razmerja v zvezi z upravljanjem drugega tira. V pogodbi mora biti natančno razmejena odgovornost med upravljavcem in lastnikom infrastrukture v zvezi z zagotavljanjem kvalitete storitev na drugem tiru. S pogodbo družba in upravljavec dogovorita rok in način izdajanja računov za plačilo povečanja uporabnine družbi.
(1)Plačilo za dosegljivost se obračuna na podlagi mesečnega poročila družbe o času obratovanja drugega tira, času ko drugi tir ni obratoval in razlogih, zaradi katerih ni obratoval. Za čas obratovanja se štejejo ure v posameznem dnevu, ko je v trajanju cele ure drugi tir v celoti bil na razpolago za izvedbo prevozov v okviru najmanj minimalnega paketa storitev dostopa iz tretjega odstavka 15.d člena ZZelP.
(2)Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati tudi vse podatke o kvaliteti storitev dostopa, ki skladno s koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo vplivajo na določitev plačila za dosegljivost. Sestavni del koncesijske pogodbe so tudi določbe o zagotavljanju ustrezne ravni kvalitete storitev.
(3)Plačilo za dosegljivost se plačuje mesečno za pretekli mesec.
(4)Podrobneje se uredi način plačevanja plačila za dosegljivost in roki plačil v koncesijskem aktu in koncesijski pogodbi.
(1)Za zagotavljanje sredstev za financiranje gradnje drugega tira se na določenih odsekih cestninskih cest, kot so opredeljene v Zakonu o cestninjenju (Uradni list RS, št. 24/15; v nadaljnjem besedilu: ZCestn) uvede pribitek k cestnini.
(2)Pribitek se uvede skladno z 18. členom ZCestn, kolikor ta zakon ne določa drugače.
(3)O uvedbi pribitka odloči vlada na predlog ministrstva, pristojnega za cestninjenje, ko so izpolnjeni pogoji iz 18. člena ZCestn. Sklep o uvedbi pribitka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4)V sklepu iz prejšnjega odstavka vlada določi odseke cestninskih cest, na katerih se plačuje pribitek, višino pribitka in čas začetka ter konca plačevanja pribitka.
(1)Pribitek je namenski prihodek proračuna Republike Slovenije.
(2)Prihodek iz pribitka k cestnini lahko Republike Slovenija uporabi izključno za zagotavljanje sredstev za drugi tir skladno s tretjim in četrtim odstavkom tega člena.
(3)Do začetka obratovanja drugega tira Republika Slovenija vsako leto najkasneje do konca februarja vloži sredstva pribitka, ki so bila vplačana v proračun Republike Slovenije v preteklem letu, v osnovni kapital družbe.
(4)Po začetku obratovanja drugega tira sredstva pribitka Republika Slovenija uporablja za plačilo za dosegljivost po tem zakonu.
(1)Pribitek plačujejo cestninski zavezanci po ZCestn, ki uporabljajo cestninsko cesto z vozilom, katerega največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, ki je namenjeno ali se uporablja za prevoz tovora oziroma oseb v cestnem prometu.
(2)Obveznost plačila pribitka nastane z nastankom obveznosti plačila cestnine cestninskega zavezanca iz prejšnjega odstavka.
(3)Plačilo pribitka obračuna zavezancu upravljavec cestninskih cest hkrati z naložitvijo plačila cestnine in ga pobere skupaj s cestnino.
(1)Upravljavec cestninskih cest je dolžan predložiti mesečni obračun pribitka do vključno petega delovnega dne v mesecu po zaključku meseca Finančni upravi Republike Slovenije.
(2)V obračunu iz prejšnjega odstavka upravljavec cestninskih cest navede zneske pobranega pribitka po posameznih odsekih cestninskih cest, po emisijskih razredih EURO vozil in času opravljanja prevoza.
(3)Upravljavec cestninskih cest vodi evidenco podatkov iz prejšnjega odstavka, v kateri hrani podatke najmanj deset let od preteka meseca, na katerega se nanašajo.
(4)Podrobnejšo vsebino ter način predložitve obračuna, kot tudi vsebino in način vodenja evidence, predpiše minister ali ministrica, pristojna za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: minister) v soglasju z ministrom ali ministrico, pristojno za finance (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za finance).
(5)Pribitke je dolžan upravljavec cestninskih cest plačati najkasneje dvajseti dan po poteku roka za predložitev obračuna. Če pribitek ni plačan v roku iz prejšnjega stavka, Finančna uprava Republike Slovenije začne izvršbo. Finančna uprava Republike Slovenije pri opravljanju izvršbe uporablja zakon, ki ureja davčni postopek.
(6)Stroški pobiranja pribitka in njegovega vplačevanja v proračun so stroški upravljanja avtocest.
(1)Taksa na pretovor v koprskem tovornem pristanišču (v nadaljnjem besedilu: taksa) je splošna obvezna javna dajatev, ki se plačuje od vkrcavanja in izkrcavanja tovora v koprskem tovornem pristanišču in od pretovora z enega plovila na drugo.
(2)Taksa je namenski prihodek proračuna Republike Slovenije za namen iz tretjega odstavka tega člena.
(3)Prihodek iz takse lahko Republika Slovenija uporabi le za zagotavljanje sredstev za drugi tir, in sicer za plačilo za dosegljivost.
(1)Zavezanec za plačilo takse je vsaka pravna ali fizična oseba, ki na območju koprskega tovornega pristanišča izvaja pretovor.
(2)Takso zavezanec plačuje od vsakega izkrcanja določene enote tovora z ladje na kopno, vkrcanja enote tovora na ladjo ali od pretovora enote tovora z enega plovila na drugo.
(3)Pretovor je vsako izkrcanje tovora, vkrcanje tovora ali premik tovora z enega plovila na drugega, če tovor pri tem ne pride na kopno.
(1)Taksa se plačuje od naslednjih kategorij tovora v naslednji višini na enoto tovora:
- za pretovor generalnih tovorov v višini 1 EUR na tono;
- za pretovor sipkih in razsutih tovorov v višini 0,40 EUR na tono;
- za pretovor tekočih tovorov v višini 0,50 EUR na tono;
- za pretovor kontejnerjev v višini 1,50 EUR za kontejner;
- za pretovor avtomobilov v višini 1 EUR za kos.
(2)Vlada z uredbo podrobneje določi, katere vrste tovora se uvrščajo v posamezne od kategorij tovora iz prejšnjega odstavka.
(3)Vlada lahko zneske iz prvega odstavka tega člena zmanjša ali poveča za 20 odstotkov, pri čemer upošteva ohranjanje vrednosti takse v razmerju do pristaniških pristojbin in zagotavljanje konkurenčnega delovanja koprskega tovornega pristanišča. Sklep vlade o povečanju ali zmanjšanju zneskov iz prvega odstavka tega člena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(1)Taksa se plačuje po obračunu.
(2)Zavezanec za plačilo takse obračunava takso za vsako plovilo, na katerem izvaja operacije pretovora. V obračunu navede število operacij, maso pretovorjenega blaga v tonah ali število kontejnerjev in avtomobilov po dnevih in rekapitulacijo za vsako plovilo z vrednostnim obračunom takse.
(3)Zavezanec za plačilo takse vodi evidenco podatkov iz prejšnjega odstavka, v kateri hrani podatke najmanj deset let od preteka meseca, na katerega se nanašajo.
(4)Podrobnejšo vsebino ter način predložitve obračuna, kot tudi vsebino in način vodenja evidence predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
(5)Zavezanec za plačilo takse je dolžan predložiti mesečni obračun pretovora specificiran po plovilih in z mesečnim zbirom do vključno petega delovnega dne v mesecu po zaključku meseca Finančni upravi Republike Slovenije.
(6)Takso je dolžan zavezanec plačati najkasneje dvajseti dan po poteku roka za predložitev obračuna. Če taksa ni plačana v roku iz prejšnjega odstavka, Finančna uprava Republike Slovenije začne izvršbo. Finančna uprava Republike Slovenije pri opravljanju izvršbe uporablja zakon, ki ureja davčni postopek.
(1)Nadzor nad izvajanjem tega zakona izvaja ministrstvo.
(2)Računsko sodišče je pristojno za opravljanje revizij pravilnosti in smotrnosti poslovanja družbe v skladu s pristojnostmi, kot jih določa zakon, ki ureja računsko sodišče. Glede postopkovnih vprašanj revizije in dolžnosti revidiranca se uporabljajo določbe zakona, ki ureja računsko sodišče.
(3)Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo.
(4)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, izvaja nadzor nad izvajanjem določb 35. do 42. člena tega zakona Finančna uprava Republike Slovenije. Finančna uprava Republike Slovenije pri opravljanju nadzora uporablja zakon, ki ureja davčni postopek.
(1)Nadzor nad izvedbo projekta drugi tir izvaja ministrstvo.
(2)Za izvajanje nadzora po prejšnjem odstavku lahko ministrstvo od družbe zahteva:
- predložitev rednih in izrednih poročil o izvajanju projekta;
- predložitev revidiranih letnih računovodskih izkazov;
- vso dokumentacijo o oddaji javnega naročila za določena dela v okviru projekta drugi tir;
- katerekoli druge podatke v zvezi s poslovanjem družbe in izvajanjem projekta drugi tir.
(3)Ministrstvo lahko samo ali po tretji pooblaščeni osebi na strošek družbe izvede izredno revidiranje svoje izvedbe projekta drugi tir v določenem obdobju ali revidiranje izvedbe določenega naročila v okviru tega projekta. Revizijsko poročilo je družba dolžna nemudoma po prejemu poslati ministrstvu.
(4)Za obravnavo strokovnih vprašanj in svetovanje ministru v zvezi z nadzorom nad izvedbo projekta drugi tir minister imenuje projektno-finančni svet. Projektno finančni svet pregleda in obravnava vso pridobljeno dokumentacijo v zvezi z nadzorom projekta drugi tir po tem členu in daje v zvezi s tem predloge ministru. Projektno finančni svet mora dati soglasje k investicijskemu programu ter letnim in drugim finančnim načrtom za izvedbo investicije v drugi tir pred njihovim sprejemom.
(5)Projektno-finančni svet ima pet članov. Po enega člana imenuje minister na predlog ministrstva, pristojnega za finance, ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, ministrstva, pristojnega za javno naročanje, enega člana na predlog organizacij civilne družbe, en član pa je predstavnik ministrstva, pristojnega za infrastrukturo. Člani projektno-finančnega sveta med sabo izberejo predsednika.
(6)Kolikor ta zakon ne določa drugače, se za projektno-finančni svet uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno upravo, o strokovnih svetih v ministrstvu.
(1)Vlada uskladi akt o ustanovitvi družbe z določbami tega zakona najpozneje v roku 30 dni od njegove uveljavitve.
(2)Edina družbenica v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona vplača v osnovni kapital družbe sredstva v višini 20 milijonov eurov.
(3)Do konca leta 2017 edina družbenica vplača v osnovni kapital družbe sredstva v višini do 179 milijonov eurov.
(1)Z dnem uveljavitve tega zakona se za kapitalsko naložbo države v družbi 2TDK, Družba za razvoj projekta, d.o.o., preneha uporabljati Zakon o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14). Pravice in dolžnosti, ki pripadajo Republiki Sloveniji na podlagi kapitalske naložbe v teh družbah, z dnem uveljavitve tega zakona izvršuje vlada.
(2)Slovenski državni holding je dolžan najkasneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona vladi izročiti vse evidence in dokumentacijo, ki se nanaša na upravljanje kapitalske naložbe Republike Slovenije v družbi, in omogočiti vladi, da vstopi v vse postopke upravljanja te kapitalske naložbe, ki so v teku.
(1)Z dnem uveljavitve tega zakona družba prevzame vse naloge investitorja drugega tira po tem zakonu in predpisih o graditvi objektov.
(2)Najkasneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo spremeni gradbeno dovoljenje št. 35105/118/2011/162 1093-05 z dne 31. 3. 2016, tako, da postane investitor gradenj po tem dovoljenju družba.
(3)Odločbo iz prejšnjega odstavka izda Ministrstvo za okolje in prostor po uradni dolžnosti.
(1)Vlada sprejme koncesijski akt iz 23. člena tega zakona najkasneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2)Vlada in družba podpišeta koncesijsko pogodbo iz 24. člena tega zakona najkasneje v treh mesecih od uveljavitve koncesijskega akta.
(3)V okviru določbe drugega odstavka 10. člena tega zakona lahko družba prične z izvedbo pripravljalnih del po odobritvi nepovratne subvencije Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) iz tretjega razpisa za leto 2016.
Taksa na pretovor v koprskem tovornem pristanišču se začne obračunavati 1. januarja 2018, če so se pred tem dnem že začela izvajati pripravljalna dela iz 10. člena tega zakona. Če se 1. januarja 2018 pripravljalna dela še ne izvajajo, se taksa začne obračunavati s prvim dnem tretjega meseca po mesecu, v katerem je bilo objavljeno obvestilo o začetku izvajanja pripravljalnih del. Ministrstvo objavi obvestilo o začetku izvajanja pripravljalnih del v Uradnem listu Republike Slovenije ter obvesti Finančno upravo Republike Slovenije.
Minister imenuje projektno-finančni svet najkasneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(1)Uredbo iz drugega odstavka 41. člena tega zakona izda vlada v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2)Minister izda v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, predpisa iz četrtega odstavka 38. člena in iz četrtega odstavka 42. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 326-03/17-24/85 Ljubljana, dne 8. maja 2017 EPA 1878-VII Državni zbor Republike Slovenije