Pravilnik o kakovosti jedilne soli

Ta pravilnik določa pogoje glede kakovosti, označevanja in določanja skladnosti, ki jih mora v proizvodnji in prometu izpolnjevati sol, namenjena prehrani ljudi in proizvodnji živil.

(1)Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1).

(2)Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za proizvode, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja enakovredno raven varovanja javnega interesa, kot je določena v zakonodaji Republike Slovenije, zakonito

-        proizvajajo oziroma tržijo v drugih državah članicah Evropske unije in Turčiji ali

-        proizvajajo v državah Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so hkrati podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

(3)Ta pravilnik se izvaja v skladu z Uredbo (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 21).

Izraza, uporabljena v tem pravilniku, pomenita: a)     sol je kristalni proizvod, sestavljen pretežno iz natrijevega klorida (NaCl), pridobljen iz morja, rudnikov soli ali naravne slanice; b)     jedilna sol je sol, namenjena prehrani ljudi in proizvodnji živil.

(1)Jedilno sol glede na izvor delimo na: a)     evaporirano sol, ki se pridobiva z izparevanjem slane vode v industrijskih kristalizatorjih; b)     kameno sol, ki se pridobiva s predelavo solne rude; c)     morsko sol, ki se pridobiva z naravno kristalizacijo soli na solnih bazenih; č)    sol iz naravne slanice, ki se pridobiva iz naravnih slanih izvirov in slanih jezer; d)     nerafinirano morsko sol, ki se pridobiva z naravno kristalizacijo soli v solnih bazenih in lahko vsebuje vidne primesi naravnega izvora kot posledico kristalizacije in ročnega strganja soli na solnih bazenih; e)     solni cvet, ki je vrsta morske soli, ki kot tanek sloj soli nastaja na površini zgoščevanja morske vode med postopkom kontinuiranega izparevanja pri tradicionalnem načinu proizvodnje soli.

(2)Jedilno sol glede na velikost kristalov delimo na: a)     fino sol, ki je drobno kristalizirana ali drobno mleta sol, katere delci so take velikosti, da jih najmanj 80 % gre skozi sito, katerega luknje so velikosti 1 mm 2; b)     grobo sol, ki je mleta ali nemleta sol, katere največ 50 % delcev gre skozi sito, katerega luknje so velikosti 1,25 mm 2.

(3)Soli drugega izvora, posebno soli, ki so pridobljene kot stranski proizvod industrijskih procesov, se ne sme uporabljati za prehrano ljudi in proizvodnjo živil.

Pri proizvodnji jedilne soli se lahko, odvisno od tehnološke upravičenosti, uporabljajo tudi aditivi v skladu s predpisi, ki urejajo aditive.

(1)Jedilna sol mora izpolnjevati naslednje pogoje: a)     vsebovati mora najmanj 97 % čistega natrijevega klorida na suho snov; b)     ne sme vsebovati več kot 7 % vode,

-  ne sme vsebovati več kot 0,5 % netopnih snovi v vodi, računano na suho snov,

-  ne sme vsebovati več kot 0,3 % netopnih snovi v 0,1 M solni kislini, računano na suho snov; c)     ne sme vsebovati tujih primesi; č)    biti mora brez vonja; d)     biti mora bele barve, pri čemer sme imeti komaj opazen odtenek kakšne druge barve; e)     5 % vodna raztopina mora biti bistra ali komaj opazno motna (če je motna, mora ob dodatku nekaj kapljic solne kisline postati bistra), slana in brez grenkobe.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora nerafinirana morska sol izpolnjevati naslednje pogoje: a)     vsebovati mora najmanj 95 % čistega natrijevega klorida na suho snov; b)     vsebovati mora najmanj 0,1 % Ca 2+ in najmanj 0,2 % Mg 2+; c)     ne sme vsebovati več kot 7 % vode; č)    vsebuje lahko vidne primesi naravnega izvora, ki so posledica kristalizacije in ročnega strganja soli na solnih bazenih; d)     biti mora brez vonja oziroma z značilnim vonjem po morju; e)     ne sme vsebovati nobenih aditivov, ki se dodajajo živilom zaradi tehnoloških ali organoleptičnih razlogov, razen joda v skladu s predpisom, ki ureja jodiranje soli.

(3)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena mora solni cvet izpolnjevati naslednje pogoje: a)     vsebovati mora najmanj 95 % natrijevega klorida; b)     kristali so lahko ločljivi in lomljivi s pritiskom prstov; c)     velikost kristalov je manjša od 4 mm; č)    ne sme vsebovati več kot 10 % vode; d)     vsebuje lahko vidne primesi naravnega izvora, ki so posledica kristalizacije in ročnega strganja soli na solnih bazenih; e)     biti mora brez vonja oziroma z značilnim vonjem po morju; f)      ne sme vsebovati nobenih aditivov, ki se dodajajo živilom zaradi tehnoloških ali organoleptičnih razlogov, razen joda v skladu s predpisom, ki ureja jodiranje soli.

(1)Jedilna sol ne sme vsebovati onesnaževal v količinah, ki bi lahko vplivale na zdravje potrošnikov v skladu s predpisi, ki urejajo onesnaževala. Zlasti ne smejo biti presežene vrednosti naslednjih onesnaževal: a)     ne več kot 0,5 mg/kg arzena, izraženega kot As; b)     ne več kot 2 mg/kg bakra, izraženega kot Cu; c)     ne več kot 2 mg/kg svinca, izraženega kot Pb; č)    ne več kot 0,5 mg/kg kadmija, izraženega kot Cd; d)     ne več kot 0,1 mg/kg živega srebra, izraženega kot Hg.

(2)Jedilna sol lahko vsebuje naravne sekundarne sestavine, ki so odvisne od kraja in metode pridelave, kot so sulfati, karbonati, kalcijevi, magnezijevi, natrijevi in kalijevi bromati ter kalcijevi, kalijevi in magnezijevi kloridi.

(1)Predpakirana jedilna sol mora biti označena v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje informacij o živilih potrošnikom, predpisom, ki ureja jodiranje soli, in v skladu s tem pravilnikom.

(2)Jedilna sol je lahko v prometu samo kot predpakirana sol ter mora biti označena kot »jedilna sol«: a)     glede na izvor z označbo »morska«, »evaporirana«, »kamena«, »solni cvet«, »nerafinirana morska« ali »iz naravne slanice«; b)     glede na velikost kristalov z označbo »fina« ali »groba«; c)     kot »jodirana«, če je bil soli dodan jod v skladu s predpisom, ki ureja jodiranje soli; č)    kot »nejodirana«, če soli ni bil dodan jod.

(3)Navedba hranilne tabele na jodirani soli ni obvezna. Če na jodirani soli ni navedbe hranilne tabele, je obvezna navedba količine joda med sestavinami.

(4)Če je z delom E Priloge VII Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L št. 304 z dne 22. 11. 2011, str. 18), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L št. 327 z dne 11. 12. 2015, str. 1), predpisano navajanje vseh sestavljenih sestavin, se navedeta izraz »jodirana sol« ali »jod. sol« ter seznam njenih sestavin (npr.: jodirana sol (sol, kalijev jodid)).

(5)Ne glede na določbo točke č) drugega odstavka tega člena se nejodirana sol kot sestavina v predpakiranih izdelkih lahko označi kot »nejodirana sol« ali »sol«.

Vzorčenje in ugotavljanje skladnosti soli se opravljata v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi.

(1)Izdelki se morajo proizvajati in označevati v skladu z določbami tega pravilnika najpozneje v dveh letih od uveljavitve tega pravilnika.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so lahko izdelki, proizvedeni in označeni pred rokom iz prejšnjega odstavka v skladu s Pravilnikom o kakovosti soli (Uradni list RS, št. 70/03, 31/04 in 45/08 – ZKme-1), v prometu do porabe zalog.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o kakovosti soli (Uradni list RS, št. 70/03, 31/04 in 45/08 – ZKme-1), uporablja pa se še štiri leta od uveljavitve tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.