Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (ZIUDPNP)

S tem zakonom se določajo pristojni organi in prekrški ter postopek izrekanja nadzornih ukrepov in prekrškov, ki jih pri izvajanju določb Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (UL L št. 352 z dne 9. decembra 2014, stran 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2023/2869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih uredb glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2869 z dne 20. 12. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1286/2014/EU) izrekajo pristojni organi.

(1)Organi, pristojni za izvajanje Uredbe 1286/2014/EU in tega zakona, so Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor.

(2)Banka Slovenije je pristojna za izvajanje Uredbe 1286/2014/EU in tega zakona v zvezi s paketnimi naložbenimi produkti za male vlagatelje, kot so opredeljeni v 1. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 1286/2014/EU in hkrati v skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 84) štejejo kot strukturirane vloge.

(3)Agencija za trg vrednostnih papirjev je pristojna za izvajanje Uredbe 1286/2014/EU in tega zakona v zvezi s paketnimi naložbenimi produkti za male vlagatelje, kot so opredeljeni v 1. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 1286/2014/EU in hkrati v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, štejejo kot finančni instrumenti, razen v zvezi s paketnimi naložbenimi produkti iz prejšnjega odstavka.

(4)Agencija za zavarovalni nadzor je pristojna za izvajanje Uredbe 1286/2014/EU in tega zakona v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti za male vlagatelje, kot so opredeljeni v 2. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 1286/2014/EU.

Pristojni organi iz prejšnjega člena so, vsak v okviru svojih pristojnosti, organ za zbiranje podatkov, kakor je opredeljen v 2. točki 2. člena Uredbe (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L št. 2023/2859 z dne 20. 12. 2023), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/3005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o preglednosti in celovitosti dejavnosti ocenjevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) dejavnikov ter spremembi uredb (EU) 2019/2088 in (EU) 2023/2859 (UL L št. 2024/3005 z dne 12. 12. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2859/EU), za informacije v zvezi z dokumentom s ključnimi informacijami iz prvega odstavka 5. člena Uredbe 1286/2014/EU ter zagotavlja, da so te informacije dostopne na evropski enotni točki dostopa, vzpostavljeni na podlagi prvega odstavka 1. člena Uredbe 2023/2859/EU.

Proizvajalec paketnega naložbenega produkta za male vlagatelje ali zavarovalnega naložbenega produkta iz 4. točke 4. člena Uredbe 1286/2014/EU pred objavo dokumenta s ključnimi informacijami na svojem spletnem mestu o tem obvesti pristojni organ iz 2. člena tega zakona.

(1)Če pristojni organ pri nadzoru, ki ga izvaja v skladu z Uredbo 1286/2014/EU, ugotovi kršitev Uredbe 1286/2014/EU, izreče nadzorni ukrep iz točk (a) do (d) drugega odstavka 24. člena Uredbe 1286/2014/EU.

(2)Prekrškovni organi, ki odločajo o prekrških in izrekajo globe po tem zakonu, so organi iz 2. člena tega zakona.

(3)Pristojni organ pri izrekanju nadzornih ukrepov in glob upošteva vse ustrezne okoliščine kršitve, tako da se z nadzornimi ukrepi in globami zagotovi učinkovita odprava kršitev in preprečijo nadaljnja ravnanja ali opustitve, ki pomenijo kršitev Uredbe 1286/2014/EU. Pristojni organ pri tem upošteva zlasti: - težo in trajanje kršitve, - stopnjo odgovornosti osebe, ki je odgovorna za kršitev, - posledice kršitve za interese malih vlagateljev, - sodelovanje osebe, ki je odgovorna za kršitev, - morebitne prejšnje kršitve osebe, ki je odgovorna za kršitev, in - ukrepe, ki jih je po kršitvi sprejela oseba, ki je odgovorna za kršitev, da bi preprečila njeno ponovitev.

(1)Ko nadzor nad izvajanjem Uredbe 1286/2014/EU vodi Banka Slovenije, izreče nadzorni ukrep iz točke (a), (b) ali (d) drugega odstavka 24. člena Uredbe 1286/2014/EU po postopku, ki se uporablja za nadzor nad bankami po zakonu, ki ureja bančništvo.

(2)Ko nadzor nad izvajanjem Uredbe 1286/2014/EU vodi Agencija za zavarovalni nadzor, izreče nadzorni ukrep iz točke (a), (b) ali (d) drugega odstavka 24. člena Uredbe 1286/2014/EU po postopku, ki se uporablja za nadzor nad zavarovalnicami po zakonu, ki ureja zavarovalništvo.

(3)Ko nadzor nad izvajanjem Uredbe 1286/2014/EU vodi Agencija za trg vrednostnih papirjev, izreče nadzorni ukrep iz točke (a), (b) ali (d) drugega odstavka 24. člena Uredbe 1286/2014/EU po postopku, ki se uporablja za nadzor nad družbo za upravljanje po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.

(1)Nadzorni ukrep ali sankcijo zaradi prekrška, ki jo v skladu s prejšnjim členom izreče Banka Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor ali Agencija za trg vrednostnih papirjev, posamezni nadzorni organ objavi v skladu z določbami zakona, ki ureja bančništvo, če ta člen ne določa drugače.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek pristojni organ v odločbi odloči, da se podatki o identiteti kršitelja ne objavijo, če: - se nadzorni ukrep izreče pravni ali fizični osebi in objava identitete oziroma osebnih podatkov o kršitelju ne bi bila sorazmerna ali - bi objava podatkov o identiteti kršitelja ogrozila stabilnost finančnih trgov ali izvedbo predkazenskega ali kazenskega postopka.

(3)Če pristojni organ ob izdaji odločbe oceni, da so v zvezi z objavo identitete kršitelja podani razlogi iz prejšnjega odstavka, hkrati z izdajo odločbe, s katero izreče ukrepe nadzora, odloči tudi, da se identiteta kršitelja ne objavi.

(4)Če pristojni organ ob izdaji odločbe ne ugotovi razlogov iz drugega odstavka tega člena, v odločbi, izdani na podlagi tega zakona, kršitelja opozori, da bo vrsta in narava kršitve ter identiteta kršitelja javno objavljena kot javno opozorilo na spletni strani pristojnega organa, in ga pouči, da v primeru obstoja razlogov iz drugega odstavka tega člena te razloge navede v ugovoru, ki se vloži v roku, ki je določen za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o nadzornem ukrepu po predpisih, ki se v skladu s prejšnjim členom uporabljajo za nadzor nad izvajanjem 24. člena Uredbe 1286/2014/EU. V odločbi določi rok trajanja objave, upoštevajoč merila iz 29. člena Uredbe 1286/2014/EU, in svojo odločitev utemelji.

(5)Če na podlagi ugovora kršitelja pristojni organ ugotovi, da so podani razlogi iz drugega odstavka tega člena, v odločbi, s katero ugodi ugovoru, odloči, da se identiteta kršitelja ne objavi.

(6)Zoper odločbo, s katero pristojni organ zavrne ugovor, ima kršitelj pravico do sodnega varstva.

(7)Podatki, ki se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, štejejo za osebne, se iz objave po prvem odstavku tega člena izbrišejo po preteku roka iz četrtega odstavka tega člena, ki ne sme biti daljši od treh let. Ne glede na prejšnji stavek lahko pristojni organ na podlagi zahteve kršitelja, ki je fizična oseba, z odločbo odloči, da se podatki o identiteti kršitelja po objavi na spletni strani pristojnega organa izbrišejo pred potekom roka iz prejšnjega stavka. Za zahtevo kršitelja se uporablja določba prejšnjega odstavka o sodnem varstvu.

Pristojni organ v tarifi, ki jo izda v skladu z zakonom, ki ureja njegovo delovanje, določi višino takse za odločanje o posamičnih zadevah in višino nadomestila za opravljanje nadzora oziroma izrekanje nadzornih ukrepov na podlagi tega zakona in Uredbe 1286/2014/EU.

(1)Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 25.000 do 500.000 eurov pa pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če: 1. pred ponudbo paketnega naložbenega produkta malim vlagateljem ali zavarovalnega naložbenega produkta ne pripravi oziroma ne objavi dokumenta s ključnimi informacijami v skladu s prvim odstavkom 5. člena Uredbe 1286/2014/EU; 2. ne pripravi ločenega dokumenta s ključnimi informacijami ali pa njegova oblika in vsebina nista v skladu s 6. členom Uredbe 1286/2014/EU; 3. ne upošteva pravil glede uradnega jezika iz 7. člena Uredbe 1286/2014/EU; 4. dokument s ključnimi informacijami nima oblike in vsebine v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 8. člena Uredbe 1286/2014/EU; 5. tržna sporočila vsebujejo nasprotujoče specifične informacije glede paketnega naložbenega produkta za male vlagatelje ali zavarovalnega naložbenega produkta oziroma ne vključujejo informacij o možnostih pridobitve dokumenta s ključnimi informacijami na podlagi določbe 9. člena Uredbe 1286/2014/EU; 6. dokument s ključnimi informacijami kljub potrebnim spremembam ni revidiran v skladu s prvim odstavkom 10. člena Uredbe 1286/2014/EU; 7. malega vlagatelja ne seznani z dokumentom s ključnimi informacijami pred podpisom pogodbe ali drugačno obliko sklenitve posla v skladu s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 13. člena Uredbe 1286/2014/EU; 8. malemu vlagatelju ne zagotovi brezplačnega dokumenta s ključnimi informacijami oziroma ga ne posreduje na primeren način v skladu s 14. členom Uredbe 1286/2014/EU; 9. malemu vlagatelju ne omogoči vložitev pritožbe v zvezi z dokumentom s ključnimi informacijami v skladu z 19. členom Uredbe 1286/2014/EU.

(2)Z globo od 25.000 do 150.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4)Z globo od 130 do 5.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)V primerih, ko je narava prekrška iz prejšnjega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se pravna oseba kaznuje z globo v višini do: 1. 5.000.000 eurov ali do treh odstotkov skupnega letnega prometa glede na zadnje razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni organ, oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril upravljalni organ, če mora pravna oseba pripraviti konsolidirane računovodske izkaze na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, če ta presega znesek 5.000.000 eurov; ali 2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, če ju je mogoče opredeliti in če ta znesek presega najvišji znesek iz prejšnje točke.

(2)Če je narava prekrška iz prejšnjega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se oseba iz drugega, tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena kaznuje z globo v višini do: 1. 700.000 eurov, ali 2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti in če ta znesek presega najvišji znesek iz prejšnje točke.

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

Do sprememb določb o višinah in razponih glob, ki jih določa zakon, ki ureja prekrške, se višine in razponi glob, ki so določeni v 10. členu tega zakona, uporabljajo ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.