26. člen ZSPDSLS-1
(obveznost vključitve stvarnega premoženja v načrte ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti)
(1)Odplačni način pridobitve lastninske pravice na nepremičnem premoženju v breme proračunskih sredstev je mogoč na podlagi veljavnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja. V načrt pridobivanja nepremičnega premoženja se ne vključijo nepremičnine, ki se pridobijo na podlagi menjalne pogodbe.
(2)Postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem se lahko izvede, če je nepremično premoženje vključeno v veljavni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem.
(3)Odplačni način pridobitve lastninske pravice na premičnem premoženju v posamični vrednosti nad 10.000 eurov v breme proračunskih sredstev je mogoč na podlagi veljavnega načrta pridobivanja premičnega premoženja.
(4)Postopek razpolaganja s premičnim premoženjem v posamični vrednosti nad 10.000 eurov se lahko izvede, če je posamezno premično premoženje vključeno v veljavni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem.
(5)Pogodba o pravnem poslu v postopku pridobivanja ali razpolaganja s stvarnim premoženjem, ki je bil začet na podlagi veljavnega letnega načrta tekočega leta, mora biti na podlagi navedenega letnega načrta sklenjena najpozneje 31. marca prihodnjega leta. Za začetek postopka pridobivanja ali razpolaganja se šteje objava javne dražbe ali objava javnega zbiranja ponudb ali objava namere za sklenitev neposredne pogodbe, če objava namere ni obvezna ali ni mogoča, pa prejem predloga za sklenitev pravnega posla ali posredovanje ponudbe nasprotni pogodbeni stranki.
- VSRS Sklep Cp 29/2022Vrhovno sodišče RS · 2023
V predloženem osnutku sodne poravnave gre po vsebini za razpolaganje tožnice (samoupravne lokalne skupnosti) z njenim premoženjem, zato tožnico pri tem zavezujejo kogentne določbe ZSPDSLS-1. Te določbe imajo svoj smisel v tem, da gre pri razpolaganju s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti za politično odločitev, ki mora biti sprejeta na demokratičen način, v skladu z vsemi varovalkami, ki so del zapletenega sistema zavor in ravnotežij – in katerega cilj je preprečevanje zlorab oblasti. Ob oceni, da pri tožničinem razpolaganju niso bile spoštovane kogentne določbe ZSPDSLS-1, je pravilna odločitev, da se sodna poravnava ne dovoli.
- VSL Sklep I Cp 443/2022Višje sodišče v Ljubljani · 2022
Pri ravnanju s stvarnim premoženjem upravljalca (tožečo stranko) zavezujejo poleg načela gospodarnosti zlasti načela odplačnosti, enakega obravnavanja udeležencev v postopkih, načelo preglednosti vodenja postopka in sprejemanja odločitev ter načelo javnosti, ki bi bila v primeru sklenitve predložene sodne poravnave prezrta oziroma zanemarjena. Postopek razpolaganja z nepremičnim stvarnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti se lahko izvede praviloma le, če je nepremično premoženje vključeno v veljavni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem, ki ga sprejme (zaradi spremenjenih razmer ali nepredvidenih okoliščin na trgu) in tudi dopolnjuje svet samoupravne lokalne skupnosti. Iz predložene poravnave ni razvidno, da bi bil v postopek obravnavanega razpolaganja vključen svet mestne občine. Postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem se praviloma izvede z javno dražbo, razen, če se z javnim zbiranjem ponudb pričakuje višja kupnina. Zakon izjemoma dopušča neposredno pogodbo, vendar le v primerih: če se prodajajo solastniški deleži na nepremičninah, ki so manjši ali enaki 50 %; če se prodajajo solastniški deleži na zasedenih stanovanjih, ki jih zaseda solastnik
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 22. 2. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
V predloženem osnutku sodne poravnave gre po vsebini za razpolaganje tožnice (samoupravne lokalne skupnosti) z njenim premoženjem, zato tožnico pri tem zavezujejo kogentne določbe ZSPDSLS-1. Te določbe imajo svoj smisel v tem, da gre pri razpolaganju s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti za politično odločitev, ki mora biti sprejeta na demokratičen način, v skladu z vsemi varovalkami, ki so del zapletenega sistema zavor in ravnotežij – in katerega cilj je preprečevanje zlorab oblasti. Ob oceni, da pri tožničinem razpolaganju niso bile spoštovane kogentne določbe ZSPDSLS-1, je pravilna odločitev, da se sodna poravnava ne dovoli.
- VSL Sklep I Cp 443/2022Višje sodišče v Ljubljani · 8. 7. 2022
Pri ravnanju s stvarnim premoženjem upravljalca (tožečo stranko) zavezujejo poleg načela gospodarnosti zlasti načela odplačnosti, enakega obravnavanja udeležencev v postopkih, načelo preglednosti vodenja postopka in sprejemanja odločitev ter načelo javnosti, ki bi bila v primeru sklenitve predložene sodne poravnave prezrta oziroma zanemarjena. Postopek razpolaganja z nepremičnim stvarnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti se lahko izvede praviloma le, če je nepremično premoženje vključeno v veljavni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem, ki ga sprejme (zaradi spremenjenih razmer ali nepredvidenih okoliščin na trgu) in tudi dopolnjuje svet samoupravne lokalne skupnosti. Iz predložene poravnave ni razvidno, da bi bil v postopek obravnavanega razpolaganja vključen svet mestne občine. Postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem se praviloma izvede z javno dražbo, razen, če se z javnim zbiranjem ponudb pričakuje višja kupnina. Zakon izjemoma dopušča neposredno pogodbo, vendar le v primerih: če se prodajajo solastniški deleži na nepremičninah, ki so manjši ali enaki 50 %; če se prodajajo solastniški deleži na zasedenih stanovanjih, ki jih zaseda solastnik