64. člen ZMV-1
(dostopnost zbirk podatkov)
(1)Ministrstvo, pristojno za promet, agencija, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, policija, registracijske organizacije, občinska redarstva in državni organi, ki opravljajo inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona, imajo pri svojem delu pravico do dostopa do podatkov iz evidenc iz prejšnjega člena, ki jih potrebujejo pri opravljanju svojih nalog. Dostop je brezplačen. Tem organom se zagotavlja dostop do podatkov in evidenc z neposredno računalniško povezavo in z možnostjo dostopa do teh podatkov z uporabo ustrezne tehnologije.
(2)Za spremljanje podatkov o razgrajenih motornih vozilih se lahko evidenca registriranih vozil poveže z informacijskim sistemom o izrabljenih vozilih, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za okolje. Kot povezovalni znak se uporabi identifikacijska številka vozila.
(3)Za spremljanje podatkov o sklenjenih avtomobilskih zavarovanjih se lahko evidenca registriranih vozil poveže z zbirko podatkov o zavarovancih, kot jo določa zakon, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu. Kot povezovalni znak se uporabi identifikacijska številka vozila.
(4)Proizvajalci vozil in njihovih delov imajo pravico do pridobitve podatkov o tem, katera oseba je lastnik ali uporabnik vozila, če te podatke potrebujejo za izvedbo odpoklica vozil v smislu četrtega odstavka 12. člena tega zakona.
(5)O pridobitvi podatkov iz prejšnjega odstavka odloči ministrstvo, pristojno za promet, na podlagi obrazložene pisne zahteve. Zahtevi morajo biti priložene listine in drugi dokazi o obstoju okoliščin, zaradi katerih je pridobitev podatkov dopustna.
(6)Osebne podatke iz evidence registriranih vozil lahko uporabnikom, ki so za njihovo pridobitev pooblaščeni z zakonom, posredujejo tudi upravne enote.
(7)Za obdelavo podatkov o vozilih iz evidence registriranih vozil vložniki plačajo nadomestilo v znesku, ki ga določi minister. Plačila nadomestila so oproščeni subjekti iz prvega in četrtega odstavka tega člena ter fizične osebe, ki so lastniki in uporabniki vozil, za lastne osebne podatke.
(8)Za obdelavo podatkov iz evidenc, ki jih vodi agencija, vložniki plačajo nadomestilo v znesku, ki ga na predlog agencije določi minister. Plačila nadomestila so oproščeni subjekti iz prvega in četrtega odstavka tega člena ter fizične osebe, ki so lastniki in uporabniki vozil, za lastne osebne podatke.
- VSL Sodba VII Kp 31661/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2023
Ni dvoma, da se obtožbeni očitek ne nanaša na prometno dovoljenje (ki je urejeno v 32. in 33. členu ZMV) temveč evidenco registriranih vozil. Ta evidenca pa tudi ne spada med javne knjige (znak očitanega kaznivega dejanja je namreč poleg javne listine lahko tudi javna knjiga), ki jih je mogoče razumeti kot knjige, registre in evidence, katerih informacije so javno dostopne. Sodna praksa je tako na primer za javne knjige štela zemljiško knjigo, sodni register, register društev in sirotinsko knjigo. Čeprav gre za uradno knjigo, pa javna knjiga ni evidenca o vpisanih registriranih motornih vozilih, saj je dostop do podatkov iz te evidence omogočen le določenim uradnim osebam in za določene namene, kar je določeno v 63. členu ZMV-1. Dejanje, kot je opisano v obtožbi ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1, saj je očitek, ki se nanaša na javno listino, vezan na evidenco, ki nima lastnosti javne listine. Ker je torej sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 9. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, hkrati pa dejanje, kot je opisano v obtožbi, po zakonu ni kaznivo dejanje
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 5. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba VII Kp 31661/2016Višje sodišče v Ljubljani · 9. 5. 2023
Ni dvoma, da se obtožbeni očitek ne nanaša na prometno dovoljenje (ki je urejeno v 32. in 33. členu ZMV) temveč evidenco registriranih vozil. Ta evidenca pa tudi ne spada med javne knjige (znak očitanega kaznivega dejanja je namreč poleg javne listine lahko tudi javna knjiga), ki jih je mogoče razumeti kot knjige, registre in evidence, katerih informacije so javno dostopne. Sodna praksa je tako na primer za javne knjige štela zemljiško knjigo, sodni register, register društev in sirotinsko knjigo. Čeprav gre za uradno knjigo, pa javna knjiga ni evidenca o vpisanih registriranih motornih vozilih, saj je dostop do podatkov iz te evidence omogočen le določenim uradnim osebam in za določene namene, kar je določeno v 63. členu ZMV-1. Dejanje, kot je opisano v obtožbi ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1, saj je očitek, ki se nanaša na javno listino, vezan na evidenco, ki nima lastnosti javne listine. Ker je torej sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 9. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, hkrati pa dejanje, kot je opisano v obtožbi, po zakonu ni kaznivo dejanje