32. člen ZMV-1
(izdaja prometnega dovoljenja)
(1)Prometno dovoljenje izda ali podaljša njegovo veljavnost registracijska organizacija oziroma ministrstvo iz 29. člena tega zakona za čas veljavnosti tehničnega pregleda in čas, za katerega je sklenjeno obvezno zavarovanje in poravnana obveznost plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu.
(2)Pri spletnem podaljšanju veljavnosti prometnega dovoljenja se novo prometno dovoljenje vroči po pošti. Vročitev po pošti je opravljena, ko lastnik prevzame novo prometno dovoljenje. Če prometnega dovoljenja lastnik ne prevzame v 15 dneh od prejema obvestila o dospeli pošiljki, se prometno dovoljenje vrne upravni enoti, ki ga je izdala.
(3)Vsako spremembo podatkov v prometnem dovoljenju (npr. tehnično spremembo, spremembo lastništva, prebivališča ali sedeža) je treba v 15 dneh prijaviti registracijski organizaciji. Prijavi spremembe mora lastnik vozila oziroma oseba iz šestega odstavka tega člena priložiti listine, s katerimi dokazuje spremembo.
(4)Če se sprememba lastništva dokazuje z listino o pravnem poslu, sklenjenem med fizičnima osebama ali fizično in pravno osebo, ali z računom, mora registracijska organizacija ugotoviti identiteto fizičnih oseb, pri tem pa v evidenco registriranih vozil zapiše tudi vrsto in številko osebnega dokumenta, na podlagi katerega je bila ugotovljena identiteta fizičnih oseb. Na listini ali računu registracijska organizacija preveri oziroma zapiše naslov stalnega ali začasnega prebivališča, če nima stalnega prebivališča, osebe, na katero bo preneseno lastništvo vozila, EMŠO oziroma matično številko lastnika vozila in osebe, na katero bo preneseno lastništvo vozila, ter identifikacijsko številko vozila, ki je predmet spremembe lastništva. Če je ugotovitev identitete fizične osebe preverjena v postopku overitve njenega podpisa in listina vsebuje vse podatke, ki se preverjajo ob ugotovitvi identitete fizične osebe pri registracijski organizaciji, se šteje, da je identiteta fizične osebe ugotovljena in zahtevani podatki na listini v skladu s tem odstavkom preverjeni oziroma zapisani, kar se zabeleži v evidenci registriranih vozil.
(5)Sprememba lastništva se dokazuje tudi:
- s pravnomočno sodno odločbo ali sklepom,
- z listino, izdano v postopku rubeža ali zaplembe,
- z listino, izdano za vozilo, za katero je bila izplačana zavarovalnina,
- z listino, ki dokazuje poplačilo lizinga,
- z listino, izdano za vozilo, prodano na javni dražbi državnega organa.
(6)V primerih iz prejšnjega odstavka se ugotovi le identiteta fizične osebe, ki je določena v predhodno navedeni listini iz prejšnjega odstavka in na katero bo preneseno lastništvo vozila.
(7)Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
(8)Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov. Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.
- VSL Sodba I Cp 421/2023Višje sodišče v Ljubljani · 2023
Tudi za predmetno zadevo velja, da ima leasing pogodba močne elemente prodajne pogodbe, saj navedena pogodbena določila predpostavljajo prenos lastninske pravice na predmetu leasinga po plačilu zadnjega obroka leasinga. Posledično je sodišče prve stopnje kot materialnopravno podlago pravilno uporabilo pravila o prodaji na obroke s pridržkom lastninske pravice, določena v 520. do 526. členu OZ. Pritožbene navedbe glede tega, da naj bi bilo lastništvo vozila med strankama nesporno (kar sicer ne drži), vpisa lastništva v prometno dovoljenje in register motornih vozil, kot tudi glede (ne)izdaje potrdila o poplačilu leasinga, ki naj bi izkazovale lastništvo tožeče stranke, se tako izkažejo za neutemeljene. Višje sodišče v zvezi s tem opozarja še na določilo sedmega odstavka 29. člena Zakona o potrošniških kreditih, ki določa, da, kadar se proti zakupodajalcu, ki je s potrošnikom sklenil pogodbo o finančnem zakupu, na predlog upnika uvede postopek izvršbe na predmet zakupa, se izvršba na tak predmet šteje za nedopustno, iz česar je, argumentum a contrario, moč sklepati o dopustnosti izvršbe zoper potrošnika (leasingojemalca).
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 9. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba I Cp 421/2023Višje sodišče v Ljubljani · 18. 9. 2023
Tudi za predmetno zadevo velja, da ima leasing pogodba močne elemente prodajne pogodbe, saj navedena pogodbena določila predpostavljajo prenos lastninske pravice na predmetu leasinga po plačilu zadnjega obroka leasinga. Posledično je sodišče prve stopnje kot materialnopravno podlago pravilno uporabilo pravila o prodaji na obroke s pridržkom lastninske pravice, določena v 520. do 526. členu OZ. Pritožbene navedbe glede tega, da naj bi bilo lastništvo vozila med strankama nesporno (kar sicer ne drži), vpisa lastništva v prometno dovoljenje in register motornih vozil, kot tudi glede (ne)izdaje potrdila o poplačilu leasinga, ki naj bi izkazovale lastništvo tožeče stranke, se tako izkažejo za neutemeljene. Višje sodišče v zvezi s tem opozarja še na določilo sedmega odstavka 29. člena Zakona o potrošniških kreditih, ki določa, da, kadar se proti zakupodajalcu, ki je s potrošnikom sklenil pogodbo o finančnem zakupu, na predlog upnika uvede postopek izvršbe na predmet zakupa, se izvršba na tak predmet šteje za nedopustno, iz česar je, argumentum a contrario, moč sklepati o dopustnosti izvršbe zoper potrošnika (leasingojemalca).