22. člen

(1)Delavec ima pravico odsotnosti z dela brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:

-        neodložljivih osebnih opravkov,

-        zasebnega potovanja,

-        popravila hiše ali stanovanja,

-        izobraževanja v lastnem interesu,

-        zdravljenja na lastne stroške,

-        nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna.

(2)Za odsotnost z dela iz prejšnjega odstavka zaprosi delavec v pisni obliki, odobri pa jo poslovodni organ delodajalca ali od njega pooblaščeni delavec, vendar le, kadar delavec odsotnosti ne more uresničiti iz rednega letnega dopusta.

(3)Poslovodni organ delodajalca lahko delavčevo zahtevo za neplačano odsotnost z dela zavrne, če trenutne zahteve delovnega procesa takšne odsotnosti ne dopuščajo.

(4)Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače do največ 30 delovnih dni v koledarskem letu.

(5)V primeru neplačane odsotnosti lahko delodajalec od delavca zahteva povrnitev plačanih davkov in prispevkov.