Zakon o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 21. in 22. aprilom 2017 (ZUOPPKP)

Ta zakon določa interventne ukrepe za odpravo posledic pozebe, ki je prizadela Republiko Slovenijo v kmetijski proizvodnji med 21. in 22. aprilom 2017 (v nadaljnjem besedilu: odprava posledic pozebe), kot pomoč prizadetim kmetijskim gospodarstvom zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.

Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, se uporabljajo predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami, in predpisi, ki urejajo odpravo posledic naravnih nesreč.

(1)Pojem neugodne vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, za potrebe tega zakona ustreza pojmu slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, iz 16. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. julija 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 702/2014/EU) in 34. točke petintridesetega odstavka v podpoglavju 2.4 I. dela Smernic o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje 2014–2020 (UL C št. 204 z dne 1. julija 2014, str. 1), zadnjič spremenjenih s Sporočilom Komisije o spremembi Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (UL C št. 390 z dne 24. novembra 2015, str. 4; v nadaljnjem besedilu: Smernice EU).

(2)Vlada potrdi značaj razmer kot neugodne vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, če iz končne ocene škode na posameznih kmetijskih pridelkih izhaja, da poškodovanost presega 30 odstotkov njihove običajne letne kmetijske proizvodnje, kot jo določa četrti odstavek 45. člena Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 67/03, 79/04, 33/05, 81/06 in 68/08), in je škoda večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.

(1)Podlaga za ukrepe za odpravo posledic pozebe je končna ocena škode, ki jo pripravi državna komisija za ocenjevanje škode v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami (v nadaljnjem besedilu: končna ocena škode), in jo potrdi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(2)Končni oceni škode se priložijo stroški ocenjevanja škode, ki jih ob potrjevanju končne ocene škode določi in potrdi vlada. Sredstva za ocenjevanje škode se zagotovijo iz sredstev proračunske rezerve za leto 2017.

Ukrepi za odpravo posledic pozebe po tem zakonu so:

1.odstopanja glede zmanjšanja ali odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete iz Zakona o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane (Uradni list RS, št. 48/92 in 21/95; v nadaljnjem besedilu: ZPKZ) za izvajanje Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. decembra 2013, str. 9; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1408/2013/EU);

2.delni ali celotni odpis zakupnin pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SKZGRS) za izvajanje Uredbe št. 1408/2013/EU;

3.nakup grozdja z drugih vinorodnih območij za fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu: nakup grozdja z drugih vinorodnih območij);

4.nakup sadja z drugih kmetij za kmetije, ki opravljajo dopolnilno dejavnost predelave sadja (v nadaljnjem besedilu: nakup sadja z drugih kmetij);

5.pomoč najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji v sadjarstvu in vinogradništvu, za izvajanje Uredbe 702/2014/EU in Smernic EU;

6.subvencioniranje obrestne mere za posojila Slovenskega regionalno razvojnega sklada, za izvajanje Uredbe 1408/2013/EU.

(1)Ne glede na prvi odstavek 3. člena in drugi odstavek 8. člena ZPKZ se prispevki zavarovancem oziroma zavarovankam (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) lahko zmanjšajo ali odpišejo zaradi odprave posledic pozebe po ZPKZ na podlagi končne ocene škode.

(2)Zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete se odobri pod pogoji iz ZPKZ in v skladu z Uredbo 1408/2013/EU.

Ne glede na 9. člen ZPKZ lahko zavarovanec pri pristojnem davčnem organu zaradi škode, ki je nastala zaradi posledic pozebe, vloži zahtevo za odpis ali zmanjšanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.

(1)SKZGRS delno ali v celoti odpiše zakupnine na podlagi končne ocene škode.

(2)Zakupnina se odpiše v višini potrjene stopnje poškodovanosti, kot je določena v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za ocenjevanje škode (v nadaljnjem besedilu: stopnja poškodovanosti), če je stopnja poškodovanosti iz končne ocene škode na parceli v zakupu nad 50 do vključno 80 odstotkov.

(3)Zakupnina se odpiše v celoti, če je stopnja poškodovanosti iz končne ocene škode na parceli v zakupu več kot 80 odstotkov.

(4)Odpis zakupnine SKZGRS odobri pod pogoji iz tega člena v skladu z Uredbo 1408/2013/EU.

(5)Glede podrobnejših pogojev odpisa zakupnin se smiselno uporablja akt SKZGRS, ki ureja zakup kmetij in kmetijskih zemljišč.

Ne glede na tretji stavek četrtega odstavka 13. člena Zakona o vinu (Uradni list RS, št. 105/06, 72/11, 90/12 – ZdZPVHVVR, 111/13 in 27/17 – ZKme-1D) lahko fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki posamezniki in so utrpeli škodo na vinogradih po pozebi, za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja dokupijo tudi grozdje letnika 2017, ki ni pridelano v vinorodnem okolišu oškodovanega pridelovalca grozdja.

Ne glede na drugi odstavek 10. člena Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15; v nadaljnjem besedilu: Uredba) se v koledarskem letu 2017 nosilcem dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki imajo dovoljenje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov, predelava in konzerviranje sadja in zelenjave, proizvodnja kisa ter proizvodnja žganih pijač, dovoljuje dokup sadja z drugih kmetij na območju Republike Slovenije v količini, ki ne presega povprečne količine sadja v zadnjih dveh koledarskih letih pred letom 2017, če so bili sadovnjaki na teh kmetijah ocenjeni s stopnjo poškodovanosti v povprečju najmanj 60 odstotkov.

(1)Vlada odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu na podlagi končne ocene škode in predloga za odpravo posledic pozebe, ki ji ga v obravnavo predloži ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)Predlog za odpravo posledic pozebe v primarni kmetijski proizvodnji v sadjarstvu in vinogradništvu obsega okvirne predloge možnih ukrepov, na podlagi katerih se izdela program odprave posledic pozebe, ki obsegajo škodo v sadjarstvu in vinogradništvu.

(1)Program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu sprejme vlada. V obravnavo ji ga predloži ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, če ga potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance.

(2)Program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu se sprejme najpozneje v treh mesecih po tem, ko vlada potrdi končno oceno škode, sredstva za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu pa se izplačajo najpozneje v štirih letih po nastanku škode.

V programu odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu se določijo:

-        sadne vrste ter tisti sadovnjaki in vinogradi, v katerih je proizvodnja zaradi posledic pozebe na posamezni grafični enoti rabe kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK), kot je opredeljena v zakonu, ki ureja kmetijstvo, zmanjšana za vsaj 60 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje,

-        natančnejši pogoji za določitev kmetijskih gospodarstev, ki so upravičena do sredstev za odpravo posledic pozebe v obdobju med 21. in 22. aprilom 2017,

-        način izračuna izpada dohodka v sadjarstvu in vinogradništvu ter način izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v sadjarstvu in vinogradništvu,

-        ocena o potrebnih sredstvih in

-        način izplačila sredstev upravičencem.

(1)Upravičenci do sredstev za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu so kmetijska gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ki so bila 22. aprila 2017 vpisana v register kmetijskih gospodarstev.

(2)Sredstva za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu se nakažejo nosilcu kmetijskega gospodarstva.

(3)Glede upravičenosti do sredstev podjetij v težavah veljajo omejitve iz prve alineje točke b) šestega odstavka 1. člena Uredbe 702/2014/EU in šestindvajsetega odstavka v podpoglavju 2.2. I. dela Smernic EU.

(4)Do sredstev niso upravičena kmetijska gospodarstva, ki imajo neporavnan nalog za izterjavo zaradi predhodnega sklepa Evropske komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, razen pomoči za odpravo škode zaradi nekaterih naravnih nesreč.

(5)Sredstva se velikemu podjetju, kot ga določa Uredba 702/2014/EU, lahko dodelijo, če tako dodelitev javnih sredstev potrdi Evropska komisija.

(1)Pri dodelitvi pomoči za ukrep iz tega poglavja se kot upravičen strošek v skladu s 25. členom Uredbe 702/2014/EU šteje izpad dohodka zaradi popolnega ali delnega uničenja primarne kmetijske proizvodnje v sadjarstvu in vinogradništvu.

(2)Izpad dohodka iz prejšnjega odstavka se določi v skladu s šestim in osmim odstavkom 25. člena Uredbe 702/2014/EU in tristooseminpetdesetim odstavkom pododdelka 1.2.1.2. II. dela Smernic EU.

(1)Vlada na podlagi končne ocene škode določi obseg, način in dinamiko zagotavljanja sredstev za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu.

(2)Sredstva za odpravo posledic pozebe do višine 7 milijonov eurov se zagotovijo v okviru sredstev proračunske rezerve za leto 2018 ter se izplačajo na podlagi programa odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu po pridobitvi obvestila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij in identifikacijske številke pomoči oziroma sklepa Evropske komisije o skladnosti ukrepa. Minister, pristojen za kmetijstvo, naznani prejem obvestila iz prejšnjega stavka v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3)Ob pripravi predlogov proračunov za naslednja leta ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v okviru svojega finančnega načrta zagotovi zadosten obseg pravic porabe za dokončno izvedbo ukrepov, ki jih ureja ta zakon.

(1)Sredstva se dodelijo, če je končna ocena škode na sadju in grozdju na posameznem GERK-u v višini najmanj 60 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje in hkrati na kmetijskem gospodarstvu presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje na ravni pridelka sadja ali grozdja.

(2)Pri določitvi višine sredstev, ki se upravičencu dodelijo za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu ali vinogradništvu, je treba zagotoviti, da se ne preseže 80 odstotkov, na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa 90 odstotkov upravičenih stroškov, pri čemer se seštevajo:

-        dodeljena sredstva za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu ali vinogradništvu po tem zakonu,

-        katera koli druga sredstva iz državnega proračuna za odpravo posledic pozebe,

-        sredstva občinskih proračunov, dodeljenih upravičencu kot neposredno izplačilo za odpravo posledic pozebe, in

-        izplačila zavarovalnih zneskov za škodo po pozebi v sadjarstvu ali vinogradništvu.

(3)Sredstva se upravičencem za sadje in grozdje lahko dodelijo do višine 30 odstotkov upravičenih stroškov iz prvega odstavka 15. člena tega zakona.

(4)Sredstva se zmanjšajo za 50 odstotkov, razen če se dodelijo upravičencu, ki je sklenil zavarovanje kmetijske proizvodnje za pozebo, ki krije najmanj 50 odstotkov njegove letne kmetijske proizvodnje v sadjarstvu in vinogradništvu.

(5)Glede stroškov, ki se odštejejo od zneska izpada dohodka veljajo določbe petega odstavka 25. člena Uredbe 702/2014/EU in tristodevetinpetdesetega odstavka pododdelka 1.2.1.2. II. dela Smernic EU.

(6)Upravičencu se sredstva ne dodelijo, če skupna višina dodeljenih sredstev iz tega ukrepa za posameznega upravičenca ne presega 100 eurov.

(7)Upravičencu se sredstva ne dodelijo, če pristojni inšpektor ugotovi, da je upravičenec proizvajal kmetijski pridelek v letu nastanka škode v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ali predpisi, ki urejajo vode.

(1)Podatke o končni oceni škode za potrebe postopkov odločanja preda Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje (v nadaljnjem besedilu: Uprava) Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: Agencija) v elektronski obliki iz aplikacije Ajda, ki jo vodi Uprava.

(2)Agencija vsem kmetijskim gospodarstvom, ki imajo na podlagi podatkov iz aplikacije Ajda iz prejšnjega odstavka najmanj en GERK s stopnjo poškodovanosti vsaj 60 odstotkov, pošlje predtiskan obrazec »Pomoč za najbolj prizadeta kmetijska gospodarstva« (v nadaljnjem besedilu: predtiskan obrazec).

(3)Predloga obrazca iz prejšnjega odstavka se objavi na spletni strani Agencije.

(4)Če kmetijsko gospodarstvo ni prejelo predtiskanega obrazca, lahko uporabi obrazec iz prejšnjega odstavka ter ga z izpolnjenimi podatki in podpisom kot zahtevek pošlje na način iz sedmega odstavka tega člena.

(5)Vrnjen in s strani kmetijskega gospodarstva podpisan obrazec se šteje za »Zahtevek za dodelitev pomoči za najbolj prizadeta kmetijska gospodarstva« (v nadaljnjem besedilu: zahtevek). Če je imelo kmetijsko gospodarstvo proizvodnjo v sadovnjaku oziroma vinogradu zavarovano za pozebo, priloži zahtevku dokazilo o izplačani zavarovalnini.

(6)Minister, pristojen za kmetijstvo, v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona objavi v Uradnem listu Republike Slovenije obvestilo o datumu začetka vlaganja zahtevkov. Rok za vlaganje zahtevkov je 30 dni od datuma začetka vlaganja zahtevkov. Obvestilo o datumu začetka vlaganja zahtevkov se objavi tudi na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, in Agencije.

(7)Kmetijsko gospodarstvo vloži zahtevek na naslov: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, ali odda osebno v sprejemni pisarni Agencije.

(8)O zahtevkih odloča Agencija. Rok za izdajo odločb je šest mesecev od poteka roka za vložitev zahtevka. Agencija vroča odločbe z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena 20. dan od dneva odpreme, navedenega na odločbi.

(9)Če kmetijsko gospodarstvo odločbe ali sklepa ni prejelo, lahko o tem pisno obvesti Agencijo 60 dneh od poteka roka za izdajo odločb iz prejšnjega odstavka.

(10)Ne glede na osmi odstavek tega člena Agencija kmetijskemu gospodarstvu v primerih iz prejšnjega odstavka odločbo ali sklep vroči z osebno vročitvijo.

(1)Subvencionira se obrestna mera za posojila Slovenskega regionalno razvojnega sklada za obratna sredstva, dodeljena na podlagi predpisa, ki ureja dodeljevanje spodbud v skladu z Uredbo 1408/2013/EU, s ciljem ohranjanja dejavnosti sadjarstva in vinogradništva po pozebi.

(2)Upravičenci za ukrep iz tega člena so kmetijska gospodarstva, ki so na dan 22. aprila 2017 vpisana v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti ali zakupu vsaj 0,25 hektara intenzivnih sadovnjakov ali vinogradov in ki imajo stopnjo poškodovanosti iz končne ocene škode 30 odstotkov ali več.

(3)Sredstva za ukrep iz tega člena zagotovi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, iz sredstev svojega proračuna, v višini do 180.000 eurov.

(4)Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, in Slovenski regionalno razvojni sklad pred izvedbo ukrepa iz tega člena skleneta pogodbo, s katero opredelita nakazilo subvencij za subvencioniranje obrestne mere na podračun Slovenskega regionalno razvojnega sklada ter način črpanja in morebitnega vračila sredstev.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 322-12/17-2/16 Ljubljana, dne 12. julija 2017 EPA 2082-VII Državni zbor Republike Slovenije dr. Milan Brglez l.r. Predsednik