Uradni list RS, št. 35/17
Sprejel Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo · Pripravljavec (po PISRS) Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo · EVA 2015-2130-0015
Uradni vir na PISRS ↗Ta pravilnik določa meroslovne in tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati merilni sistemi za statično merjenje količin tekočin na premičnih merilnih rezervoarjih (v nadaljnjem besedilu: merilni sistemi), način njihovega označevanja ter postopke ugotavljanja skladnosti in overitev.
(1)Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1).
(2)Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za proizvode, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja enakovredno raven varovanja javnega interesa, kot je določena v zakonodaji Republike Slovenije, zakonito
- proizvajajo oziroma tržijo v drugih državah članicah Evropske unije in Turčiji ali
- proizvajajo v državah Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so hkrati podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.
(3)Ta pravilnik se izvaja v skladu z Uredbo (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 21).
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1.»podsestav« je strojna naprava, ki deluje samostojno in je sestavni del merila skupaj z drugimi podsestavi, s katerimi je združljiva;
2.»merjena veličina« je veličina, ki se meri;
3.»vplivna veličina« je veličina, ki ni merjena veličina, vendar vpliva na rezultat merjenja;
4.»naznačeni obratovalni pogoji« so vrednosti merjene veličine in vplivnih veličin, ki so običajni pogoji pri delovanju merila;
5.»motnja« je vplivna veličina, katere vrednost je znotraj omejitev, določenih v zvezi z ustrezno zahtevo, vendar zunaj določenih naznačenih obratovalnih pogojev merila. Vplivna veličina je motnja, če za to vplivno veličino niso določeni naznačeni obratovalni pogoji;
6.»neposredna prodaja« je trgovska transakcija, pri kateri:
- je rezultat meritve podlaga za ceno, ki jo je treba plačati,
- je vsaj ena od sodelujočih strank potrošnik ali katera koli druga stranka, ki zahteva podobno raven varstva, in
- vse stranke sprejemajo rezultate meritve v istem trenutku in na istem kraju;
7.»klimatska okolja« so pogoji, v katerih se merila lahko uporabljajo;
8.»merilni sistem« je bodisi kompletno merilo ali merilo, sestavljeno iz podsestavov merilni rezervoar, senzor nivoja in računska enota;
9.»merilni rezervoar« je rezervoar, ki je primeren za uporabo kot merilna naprava za tekočine in je ločljivo ali neločljivo pritrjen na tovornjak ali vagon. Merilni rezervoar je lahko razdeljen na več prekatov;
10.»senzor nivoja« je elektronska merilna naprava za merjenje nivoja tekočine v rezervoarju ali prekatu rezervoarja;
11.»računska enota« je del merilnega sistema, ki sprejema izhodne signale iz senzorja oziroma senzorjev nivoja in morebitnih povezanih merilnih instrumentov ter prikazuje merilne rezultate;
12.»povezani merilni instrument« je instrument, povezan z računsko enoto za merjenje določenih veličin, značilnih za tekočino, z namenom korekcije ali pretvorbe;
13.»korektor« je del računske enote, ki z upoštevanjem značilnosti tekočine (temperatura, gostota, itd.), merjenih s pomočjo povezanih merilnih instrumentov, ali vrednosti, shranjenih v spomin, samodejno pretvarja količino tekočine, izmerjene pri danih pogojih merjenja, v prostornino pri standardnih pogojih ali v maso. Korektor vključuje ustrezne povezane merilne instrumente;
14.»standardni pogoji« so točno določeni pogoji, na katere se pretvori izmerjena količina tekočine pri danih pogojih;
15.»referenčni položaj« je položaj za praznjenje ali polnjenje merilnega rezervoarja;
16.»prostorninska tabela rezervoarja« je tabela, ki prikazuje povezavo med nivojem tekočine in količino tekočine, vsebovano v rezervoarju ali prekatu rezervoarja pri tem nivoju pri referenčnih pogojih;
17.»najmanjša količina merjenja« (v nadaljnjem besedilu: NKM) je najmanjša količina tekočine, pri merjenju katere so še izpolnjene meroslovne zahteve za rezervoar ali posamezen prekat rezervoarja;
18.»najmanjše določeno odstopanje prostornine« (v nadaljnjem besedilu: E min) je dvakratna absolutna vrednost največjega dopustnega pogreška (v nadaljnjem besedilu: NDP) pri NKM za rezervoar ali posamezen prekat rezervoarja;
19.»občutljivost merilnega rezervoarja« je sprememba nivoja tekočine (∆h), deljena s pripadajočo relativno spremembo prostornine (∆V/V);
20.»referenčna višina« (v nadaljnjem besedilu: H) je razdalja, merjena vzdolž navpične osi med zgornjo referenčno točko, to je referenčno točko v zgornjem delu merilnega rezervoarja, pri običajnih delovnih pogojih nad nivojem tekočine, in spodnjo referenčno točko, to je referenčno točko v spodnjem delu merilnega rezervoarja, pri običajnih delovnih pogojih pod nivojem tekočine.
(1)Merilni sistem zagotavlja tako visoko raven meroslovne zaščite, da lahko vsakdo, ki ga merjenje zadeva, zaupa rezultatom meritev, in je zasnovan ter proizveden na visoki kakovostni ravni merilne tehnologije in varovanja merilnih podatkov.
(2)Rešitve, sprejete zaradi izpolnjevanja zahtev tega pravilnika, upoštevajo predvideno uporabo merilnega sistema in vse predvidljive zlorabe merilnega sistema.
(3)Merilni sistem je zasnovan tako, da je mogoče izvesti vsak pregled in preskus, predpisan s tem pravilnikom.
(1)V okviru naznačenih obratovalnih pogojev in v odsotnosti motenj merilni pogrešek pri postopkih ugotavljanja skladnosti in overitvah ne sme presegati vrednosti NDP. Če v tem pravilniku ni drugače določeno, se NDP izrazi kot dvostranska vrednost odmika od prave vrednosti meritve.
(2)Glede na področje uporabe so merilni sistemi razdeljeni v štiri točnostne razrede v skladu z naslednjo preglednico: Razred točnosti Vrsta merilnega sistema 0,5 Merilni sistemi za tekočine, katerih viskoznost ne presega 20 MPa/s pri delovni temperaturi; Merilni sistemi za mleko, pivo in druge peneče se tekočine; Merilni sistemi za polnjenje letal. 1,0 Merilni sistemi za utekočinjene pline pod tlakom, ki se merijo pri temperaturi, enaki ali višji od –10 °C. 1,5 Merilni sistemi za utekočinjeni ogljikov dioksid; Merilni sistemi za utekočinjene pline pod tlakom, ki se merijo pri temperaturi pod –10 °C. 2,5 Merilni sistemi za kriogene tekočine. Razred točnosti Vrsta merilnega sistema 0,5 Merilni sistemi za tekočine, katerih viskoznost ne presega 20 MPa/s pri delovni temperaturi; Merilni sistemi za mleko, pivo in druge peneče se tekočine; Merilni sistemi za polnjenje letal. 1,0 Merilni sistemi za utekočinjene pline pod tlakom, ki se merijo pri temperaturi, enaki ali višji od –10 °C. 1,5 Merilni sistemi za utekočinjeni ogljikov dioksid; Merilni sistemi za utekočinjene pline pod tlakom, ki se merijo pri temperaturi pod –10 °C. 2,5 Merilni sistemi za kriogene tekočine.
(3)Vrednosti NDP za izmerjene količine so podane v naslednji preglednici: Razred točnosti 0,5 1,0 1,5 2,5 Merilni sistem (A) 0,5 % 1,0 % 1,5 % 2,5 % Merilni rezervoar (B) 0,3 % 0,5 % 1,0 % 1,5 % Razred točnosti 0,5 1,0 1,5 2,5 Merilni sistem (A) 0,5 % 1,0 % 1,5 % 2,5 % Merilni rezervoar (B) 0,3 % 0,5 % 1,0 % 1,5 %
(4)Za izmerjene količine, večje od NKM vendar manjše od dvakratne NKM, absolutna vrednost NDP ne sme biti manjša od E min.
Pomembnejša napaka pri izmerjeni količini je napaka, katere vrednost presega večjo od naslednjih vrednosti:
- NDP/5 za posamezno izmerjeno količino ali
- E min.
V okviru naznačenih obratovalnih pogojev in v prisotnosti motenj iz 8. člena tega pravilnika sme biti učinek motenj na merilni sistem tak, da:
- sprememba merilnega rezultata ni večja od pomembnejše napake, opredeljene v prejšnjem členu,
- je prikaz merilnega rezultata prikazan tako, da se ga zaradi njegovega spreminjanja ne more odčitati, shraniti ali prenesti kot merilni rezultat, ali
- je sprememba merilnega rezultata večja od pomembnejše napake, pri čemer mora senzor nivoja omogočiti priklic merilnega rezultata, tik preden je prišlo do pomembnejše napake.
(1)Proizvajalec mora za merilni sistem določiti naslednje naznačene vrednosti za obratovalne pogoje:
- temperaturno območje okolice, ki mora biti v razponu, ki je enak ali večji od –10 °C do 40 °C;
- lastnosti tekočine, ki se meri z merilnim sistemom, in ki se jih navede z imenom oziroma tipom tekočine ali njenih pomembnih značilnosti (na primer temperaturnim območjem, območjem tlaka, območjem gostote, območjem viskoznosti);
- nazivno vrednost izmenične napajalne napetosti ali meje enosmerne napajalne napetosti;
- referenčni položaj in dopusten naklon;
- standardne pogoje za pretvorjene vrednosti.
(2)V zvezi s klimatskim okoljem, v katerem se bo merilni sistem uporabljal, je treba pri preskusu učinka motenj na merilni sistem upoštevati naslednje vplivne veličine:
- suho vročino,
- mraz,
- ciklično (kondenzirajočo) nasičeno vlago.
(3)Merilni sistem mora biti zasnovan za uporabo na odprtihlokacijah, razen za ekstremna klimatska območja.
(4)V zvezi z mehanskim okoljem, v katerem se bo merilni sistem uporabljal, je treba pri preskusu učinka motenj na merilni sistem upoštevati naključne tresljaje.
(5)Merilni sistem mora biti zasnovan za uporabo na lokacijah, kjer je nivo tresljajev in mehanskih sunkov visok ali zelo visok.
(6)V zvezi z elektromagnetnim okoljem, v katerem se bo merilni sistem uporabljal, je treba pri preskusu učinka motenj na merilni sistem upoštevati naslednje vplivne veličine:
- spremembe napetosti,
- prekinitve napetosti,
- kratkotrajne upade napetosti,
- napetostne prehodne pojave na napajalnih oziroma signalnih vodih,
- elektrostatične razelektritve,
- radiofrekvenčna elektromagnetna polja,
- inducirana radiofrekvenčna elektromagnetna polja na napajalnih oziroma signalnih vodih,
- napetostne udare na napajalnih oziroma signalnih vodih.
(7)Pri merilnih sistemih, ki se napajajo iz akumulatorja vozila, se poleg vplivnih veličin iz prejšnjega odstavka upoštevajo tudi:
- padci napetosti, ki jih povzroča napajanje zaganjalnikov motorjev z notranjim zgorevanjem,
- prehodni pojavi ob izpadu bremena, ko se izpraznjeni akumulator odklopi pri delujočem motorju.
(1)Skladnost z zahtevami iz 5. in 7. člena tega pravilnika se preveri za vsako primerno vplivno veličino. Pri preverjanju skladnosti z zahtevami iz 5. in 7. člena tega pravilnika se uporabi vsaka posamezna vplivna veličina in se njen učinek ocenjuje ločeno ter se druge vplivne veličine ohranjajo relativno konstantne pri referenčnih vrednostih.
(2)Meroslovni preskusi se izvajajo ob prisotnosti vplivne veličine ali po njej, pri čemer je treba upoštevati tiste razmere, ki ustrezajo običajnemu stanju delovanja merilnega sistema, ko se bo ta vplivna veličina verjetno pojavila.
(1)Za merilne rezervoarje, ki se uporabljajo za dobavo celotnega prekata, mora biti občutljivost merilnega rezervoarja enaka ali večja od vrednosti, podanih v naslednji preglednici: Razred točnosti 0,5 1,0 1,5 2,5 Najmanjša občutljivost merilnega rezervoarja ∆h na ∆V/V v mm/‰ (tj. v mm na 1/1000 merjenega volumna) 1,5 1 0,5 0,3 Razred točnosti 0,5 1,0 1,5 2,5 Najmanjša občutljivost merilnega rezervoarja ∆h na ∆V/V v mm/‰ (tj. v mm na 1/1000 merjenega volumna) 1,5 1 0,5 0,3
(2)Za merilne rezervoarje, ki se uporabljajo za delne dobave, razširjena merilna negotovost meritve nivoja in ločljivost kazanja nivoja ne sme presegati vrednosti, določenih v naslednji preglednici: Razred točnosti 0,5 1,0 1,5 2,5 Negotovost meritve nivoja v mm 0,7 1,2 2 3,5 Največja ločljivost za prikaz nivoja v mm 0,1 0,2 0,5 1,0 Razred točnosti 0,5 1,0 1,5 2,5 Negotovost meritve nivoja v mm 0,7 1,2 2 3,5 Največja ločljivost za prikaz nivoja v mm 0,1 0,2 0,5 1,0
Merilni sistem mora biti zasnovan tako, da lahko vzdržuje primerno stabilnost svojih meroslovnih lastnosti v časovnem obdobju, ki ga določi proizvajalec, pod pogojem, da je pravilno nameščen, se vzdržuje in uporablja v skladu z navodili proizvajalca in se nahaja v okoljskih pogojih, za katere je predviden.
Merilni sistem mora biti zasnovan tako, da karseda zmanjša vpliv hibe, ki bi povzročila netočen merilni rezultat, razen če prisotnost hibe ni očitna.
(1)Merilni sistem mora biti primeren za predvideno uporabo, upoštevajoč praktične delovne pogoje, ter uporabniku ne sme postavljati nerazumnih zahtev zato, da bi pridobil pravilne merilne rezultate.
(2)Merilni sistem mora biti zasnovan tako, da omogoča nadzor nad merilnimi nalogami po dajanju na trg in dajanju v uporabo. Če je za ta nadzor potrebna posebna oprema ali programska oprema, mora biti del tega merilnega sistema.
(3)Če merilni sistem vsebuje programsko opremo, ki poleg merilnih zagotavlja tudi druge funkcije, mora biti programska oprema, ki je bistvena za meroslovne lastnosti, prepoznavna in nanjo ostala programska oprema ne sme nedopustno vplivati.
(1)Merilni sistem ne sme omogočati zlorabe, možnosti za nehoteno napačno uporabo pa morajo biti čim manjše.
(2)Na meroslovne lastnosti merilnega sistema se ne sme nedopustno vplivati s priključevanjem druge naprave, z nobeno lastnostjo priključene naprave ali s katero koli drugo oddaljeno napravo, ki komunicira z merilnim sistemom.
(3)Del strojne opreme, ki je bistvenega pomena za meroslovne lastnosti, mora biti zasnovan tako, da ga je mogoče zaščititi pred zlorabo oziroma napačno uporabo. Predvideni zaščitni ukrepi morajo omogočiti dokazljivost možnega posega.
(4)Programska oprema, ki je bistvenega pomena za meroslovne lastnosti, mora biti kot taka prepoznavna in zaščitena.
(5)Merilni sistem mora zagotoviti, da je programska oprema zlahka prepoznavna.
(6)Dokaz o posegu mora biti na voljo najmanj tri leta po posegu.
(7)Merilni podatki, programska oprema, ki je bistvenega pomena za meroslovne lastnosti, in meroslovno pomembni parametri, ki so shranjeni ali se prenašajo, morajo biti primerno zaščiteni proti zlorabi in napačni uporabi.
(1)Prikaz rezultata mora biti izveden s pomočjo prikazovalnika ali v tiskani obliki.
(2)Prikaz rezultata mora biti jasen in nedvoumen. Dodane mu morajo biti take oznake in napisi, ki jih uporabnik potrebuje za razumevanje pomembnosti rezultata. Razbiranje prikazanega rezultata mora biti enostavno pri običajnih pogojih uporabe. Dodatni prikazi so lahko prikazani, če jih ni mogoče zamenjati z meroslovno nadzorovanimi prikazi.
(3)Vrednost razdelka za merjeno vrednost mora imeti obliko 1×10 n, 2×10 n, ali 5×10 n, kjer je „n“ katero koli celo število ali nič. Merska enota ali njen simbol morata biti prikazana v bližini številčne vrednosti.
(4)Vrednost razdelka za merjeno vrednost mora biti enaka ali manjša od 0,1 E min.
(5)Rezultat meritve je prikazan ali natisnjen v litrih oziroma kilogramih.
(6)Če gre za tiskano obliko, mora biti tisk ali zapis ravno tako zlahka berljiv in neizbrisljiv.
(7)Merilni sistem za trgovske posle neposredne prodaje mora biti zasnovan tako, da ko je vgrajen na predvideni način, prikaže merilni rezultat obema strankama v poslu. Kadar je to pri neposredni prodaji bistvenega pomena, mora vsako potrdilo, ki ga dobi potrošnik iz pomožne naprave, ki ne izpolnjuje ustreznih zahtev tega pravilnika, vsebovati ustrezne opozorilne informacije.
Merilni sistem mora na trajen način zapisati merilni rezultat skupaj z informacijami za prepoznavanje posamezne transakcije, če je meritev neponovljiva in je merilni sistem predviden za uporabo v odsotnosti ene izmed strani v poslu. Poleg tega morajo biti v trenutku, ko je meritev dokončana, na zahtevo na voljo trajen dokaz o merilnem rezultatu in informacije za prepoznavanje transakcije.
(1)Merilni sistem za neposredno prodajo mora biti opremljen z napravo za ponastavitev prikaza na vrednost nič. Merjene količine ne sme biti možno preusmeriti.
(2)Količina, na kateri temelji transakcija, mora biti prikazana, dokler se vse stranke v postopku ne strinjajo z merilnim rezultatom.
(1)Oblike, materiali, ojačitveni elementi in metode preoblikovanja ali sestavljanja morajo biti izbrani tako, da so posode dovolj dobro zaščitene pred atmosferskimi vplivi in tekočinami, ki jih vsebujejo, in se skoraj ne spreminjajo pri naznačenih obratovalnih pogojih.
(2)Referenčna višina H rezervoarja ali posameznega prekata se med polnjenjem ne sme spremeniti za več od vrednosti, podanih v naslednji preglednici: Razred točnosti 0,5 1,0 1,5 2,5 Največja dopustna sprememba H 2 mm ali H/1000 4 mm ali H/500 Razred točnosti 0,5 1,0 1,5 2,5 Največja dopustna sprememba H 2 mm ali H/1000 4 mm ali H/500
(3)Ko se sosednji prekat ali prekati polnijo ali praznijo, se prostornina prekata ne sme spremeniti za več kot eno tretjino NDP, določenega v vrstici B v preglednici iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika.
(4)Material rezervoarja mora biti izbran tako, da se prostornina rezervoarja ne spremeni za več kot eno tretjino NDP, določenega v vrstici B v preglednici iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika, če se temperatura v rezervoarju spremeni za ± 10 °C glede na referenčno temperaturo.
(5)Rezervoarji za tekočine, ki niso merjene pri atmosferskem tlaku, morajo biti zasnovani na način, da se njihova prostornina v celotnem območju dopustnega tlaka ne spremeni za več kot eno petino NDP, določenega v vrstici B v preglednici iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika.
(1)Prostorninska tabela rezervoarja se določi za vsak prekat merilnega rezervoarja.
(2)Vsak rezervoar ali prekat mora biti oblikovan tako, da se med polnjenjem ne tvori zračni žep in da med praznjenjem tekočina v rezervoarju ne zastaja pri kateremkoli dopustnem položaju uporabe opreme.
(3)Zagotovljeno mora biti popolno izpraznjenje. Prostornina tekočine, ki ostane v rezervoarju ali prekatu po popolnem izpraznjenju, ne sme biti večja od ene desetine absolutne vrednosti NDP, določene v vrstici B v preglednici iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika, ki se uporabi za prostornino rezervoarja ali prekata.
(4)V območju naklona danega merilnega sistema učinek vzdolžnega in prečnega naklona ne sme preseči E min pri delni dobavi oziroma vrednosti, določeni v vrstici B v preglednici iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika, ki se pri dobavi celotnega prekata uporabi za nazivno prostornino prekata rezervoarja.
(5)Za nadzorne namene mora biti omogočen vizualni pregled notranjosti rezervoarja.
NDP korektorja za pretvorbo izmerjene prostornine v prostornino pri standardnih pogojih ali maso, je enak ± (A – B), kjer sta vrednosti A in B določeni v preglednici iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika. Ne glede na to vrednost NDP za pretvorbo ne sme biti manjša od večje od naslednjih dveh vrednosti:
- ene polovice razdelka prikazovalnika pretvorjenih vrednosti;
- polovice vrednosti E min.
Senzor nivoja lahko zabeleži veljavno meritev višine samo takrat, ko se površina tekočine umiri, tako da je rezultat obnovljiv.
Sprememba merilnega rezultata po izvedbi preskusa vzdržljivosti glede na začetni rezultat ne sme preseči vrednosti za merilni rezervoar, določene v vrstici B v preglednici iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika.
Namestitev senzorja nivoja ne sme vplivati na meritev.
Senzor nivoja mora biti bodisi opremljen z zasilnim napajanjem, ki bo varovalo vse merilne funkcije v času okvare glavne naprave za napajanje z električno energijo, ali pa mora biti opremljen z napravo, ki omogoča shranjevanje in prikaz trenutnih podatkov, tako da je mogoče trgovsko transakcijo, ki je v teku, zaključiti.
Podatki o merilnem sistemu so navedeni v slovenskem jeziku ali podani tako, da je zagotovljena ustrezna obveščenost vseh uporabnikov merilnega sistema.
Merilni sistem, za katerega je bila izdana odobritev tipa, in merilnik ali drugi moduli v sklopu odobritve tipa, morajo imeti stalno, neprenosljivo in lahko berljivo napisno ploščico, ki vsebuje naslednje podatke:
- ime ali znak proizvajalca,
- leto izdelave,
- tip,
- serijsko številko cisterne,
- serijsko številko merilnika nivoja,
- številko odobritve tipa merila,
- nazivno prostornino cisterne oziroma posameznih prekatov cisterne,
- razred točnosti, če je različen od 0,5,
- NKM za rezervoar ali posamezen prekat rezervoarja,
- standardno temperaturo,
- območje naklona, če je večje od 2 %.
Merilnemu sistemu morajo biti priložene informacije o njegovem delovanju. Informacije morajo vključevati:
- navodila za uporabo, pravilno delovanje in vse posebne pogoje uporabe,
- shemo iztočne inštalacije.
(1)Skladnost merilnega sistema z zahtevami iz II., III. in IV. poglavja tega pravilnika je mogoče potrditi po enem od naslednjih postopkov, ki ga izbere vložnik zahteve:
- z odobritvijo tipa, ki ji sledi prva overitev ali izjava o skladnosti s tipom;
- z neposredno overitvijo posamičnega merilnega sistema.
(2)V postopku odobritve tipa in neposredne overitve posamičnega merila se lahko podsestavi in merilni sistem ocenjujejo neodvisno in ločeno.
(1)Za merilne sisteme, ki so skladni z Mednarodnim priporočilom OIML R 80 Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (Organisation Internationale de Métrologie Légale) (v nadaljnjem besedilu: OIML R 80) ali njegovimi deli, se domneva, da so skladni s tistimi zahtevami iz II., III. in IV. poglavja tega pravilnika, ki jih zajema OIML R 80 ali njegovi deli.
(2)Šteje se, da domneva o skladnosti merilnih sistemov iz prejšnjega odstavka velja, če je program preskusov opravljen v skladu z OIML R 80 in če rezultati preskusov zagotavljajo skladnost z zahtevami iz II., III. in IV. poglavja tega pravilnika.
(3)Za programsko opremo merilnih sistemov, ki je skladna z vodilom WELMEC 7.2 Evropskega združenja za zakonsko meroslovje (European Cooperation in Legal Metrology) (v nadaljnjem besedilu: WELMEC 7.2) za merila s stopnjo tveganja C se domneva, da je skladna s tistimi zahtevami za programsko opremo iz II. in IV. poglavja tega pravilnika, ki jih zajema WELMEC 7.2 ali njegovi deli.
(4)Šteje se, da domneva o skladnosti programske opreme merilnih sistemov iz prejšnjega odstavka velja, če je program preskusov opravljen v skladu z WELMEC 7.2 za merila s stopnjo tveganja C in če rezultati preskusov zagotavljajo skladnost z zahtevami za programsko opremo iz II. in IV. poglavja tega pravilnika.
Pregledi in preskusi za pregled izpolnjevanja zahtev tega pravilnika v okviru postopka neposredne overitve posamičnega merilnega sistema se smiselno izvedejo v skladu s 29. členom tega pravilnika.
V postopkih iz 29. in 30. člena tega pravilnika se sprejmejo in priznajo tudi preskusna poročila, kot jih določa OIML R 80, ki jih je izdal organ za ugotavljanje skladnosti, akreditiran za ustrezno področje ugotavljanja skladnosti v zvezi z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 30) ali pristojni organ za odobritve tipa merilnih sistemov v državi članici Evropske unije.
(1)Postopki meroslovnega pregleda pri prvi overitvi merilnih sistemov so enaki postopkom, ki so za prvo overitev navedeni v OIML R 80.
(2)Razširjena merilna negotovost preskusnega sistema pri dani izmerjeni količini ne sme preseči 1/3 NDP za merilne sisteme, ki veljajo pri prvi overitvi.
Pregledi in preskusi za pregled izpolnjevanja zahtev tega pravilnika, ki jih proizvajalec izvede v okviru postopka izjava o skladnosti s tipom merila iz 28. člena tega pravilnika, se smiselno izvedejo v skladu s prejšnjim členom.
(1)Postopki meroslovnega pregleda pri redni in izredni overitvi merilnih sistemov so enaki postopkom, kot so za redno overitev navedeni v OIML R 80.
(2)Razširjena merilna negotovost preskusnega sistema pri dani izmerjeni količini ne sme preseči 1/3 NDP za merilne sisteme, ki veljajo pri overitvi.
Rok redne overitve za merilne sisteme je dve leti.
NDP merilnih sistemov v uporabi so enaki NDP, ki veljajo pri overitvi.
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-325/2016 Ljubljana, dne 19. junija 2017 EVA 2015-2130-0015 Zdravko Počivalšek l.r. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo