179. člen DZ

Sodišče druge stopnje na podlagi navedenega, ob pravilnih zaključkih sodišča prve stopnje, ki je pri svojem odločanju že upoštevalo, da se je predlagatelju rodil otrok, do takšnega zaključka pa je prišlo na podlagi prošnje za preložitev razpisanega naroka, upoštevaje dejstvo, da predlagatelj niti v pritožbi ne navaja bistveno spremenjenih okoliščin, ki bi glede njegovih preživninskih sposobnosti nastale glede na novega otroka, saj ne izkazuje, da tega otroka sploh preživlja, pri tem pa je v celoti za delo sposoben, samo rojstvo otroka pa samo za sebe ne predstavlja tistega odločujočega razloga oz. spremenjenih okoliščin, v skladu s 197. členom DZ, ki bi narekovale ponovno presojo ustreznosti določene preživnine. Sodna praksa pa je že zavzela stališče, da starši z rojstvom novih otrok prevzamejo nase nove odgovornosti za njihovo preživetje, vzgojo in šolanje, zato se ne morejo izgovarjati na veliko število otrok, temveč se morajo potruditi, da zaslužijo toliko, da lahko preživljajo vse svoje otroke.

Ker pa odločitev o razrešitvi skrbnice, kot o začasnem ukrepu, ni potrebna zaradi odprave ogroženosti otrok, je potrebno v tem delu začasno odredbo razveljaviti in novi predlog predlagateljice v tem delu ponovno zavrniti. Pritrditi je sicer sodišču prve stopnje, da po določbi 174. člena DZ sodišče staršem odvzame otroka in ga namesti bodisi v rejništvo ali v zavod, kar pomeni, da se ti obliki namestitve medsebojno izključujeta.

Spremembe na strani preživninskih zavezancev in upravičencev morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da izrazito in trajno bodisi vplivajo na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev bodisi so spremenjene s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov. Sodišče ne more odreagirati na vsako časovno omejeno spremembo okoliščin na strani udeleženecev postopka in s tem posegati v pravnomočno odločbo o preživnini, saj bi tak pristop povzročil, da bi se o višini vsakokratne mesečne preživnine odločalo v kontinuiranih sodnih postopkih, kar bi vsebinsko izvotlilo inštitut pravnomočnosti sodne odločbe. Otroci v skladu z 8. členom DZ uživajo posebno varstvo države vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok.

Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ) v 196. členu določa, da se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine. Navedena določba se uporablja tudi v primeru odločanja o spremembi višine preživnine po 197. členu DZ. Kadar torej predlagatelj postopka izrecno zahteva določitev preživnine od dneva vložitve predloga, sme sodišče preživnino določiti od tega dne dalje. V tem primeru, kadar preživninski zavezanec meni, da ni dolžan plačevati preživnine od dneva vložitve predloga, mora v postopku takšna dejstva zatrjevati in jih tudi dokazati, saj gre za predlagalni nepravdni postopek (prvi odstavek 2. člena ZNP-1), v katerem se uporabljajo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (212. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V obravnavani zadevi pa iz podatkov spisa ne izhaja, da bi nasprotni udeleženec v zvezi s tem, zakaj ni dolžan plačevati preživnine od dneva vložitve predloga predlagateljice, podal konkretne navedbe ter zanje predložil dokazila.