iuris
§ zakonZakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov · ZOUTPI · velja od 11. 3. 2017

42. člen ZOUTPI

(kršitve)

Sodna praksa: 5 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 10. 2024Vse odločbe ↓
  • VSK Sodba PRp 636/2024Višje sodišče v Kopru · 2024

    Za odločitev je namreč bistvenega pomena, da je prodajalka od kupca zahtevala osebni dokument. Odgovornost pravne osebe je, da zagotovi, da so njeni zaposleni seznanjeni z zakonom in s pravilnim uresničevanjem zakonskih določb, nadzor pa je potreben zato, da se zagotovi, da prodajalci preverjajo starost kupcev. Ne more pa dolžnost nadzora segati tako daleč, da bi pri vsakem prodajalcu zagotovili dodatno osebo, ki bi nadzirala, ali je bila starost kupca pravilno ugotovljena in ali ni morda prišlo do zmote pri prodajalcu. Taka zahteva dejansko pomeni objektivno odgovornost pravne osebe, ki pa ne more biti podlaga odgovornosti za prekršek.

  • VSL Sodba PRp 328/2023Višje sodišče v Ljubljani · 2024

    Že prekrškovni organ je ugotovil, da je pravna oseba izvršila materialnopravno dolžnost seznanitve s pravili ravnanja, da do prekrška ne bi prišlo in je v okviru dolžnega nadzorstva izvedla vse ukrepe potrebne za preprečitev prekrška. Navedbe prekrškovnega organa, da je pravna oseba odgovorna za prekršek že zgolj zato, ker je do prekrška prišlo, in da v primeru, če bi pravna oseba storila vse, kar je v njeni moči in bi objektivno ravnala z namenom preprečitve storitve prekrška, se prodaja cigaret mladoletni osebi ne bi izvršila, predstavljajo objektivno odgovornost pravne osebe za prekršek, ki je ZP-1 ne pozna. Morebitno neodzivanje pravne osebe na predhodne kršitve bi lahko kazalo, da v okviru dolžnega nadzorstva ni pravočasno izvedla vseh ukrepov, potrebnih za preprečitev izvršitve prekrška, kar bi pomenilo, da razbremenitev (ekskulpacija) na podlagi druge alineje tretjega odstavka 14. člena ZP-1 ne pride v poštev. Neodzivanje na predhodne kršitve drugih pravnih oseb - trgovcev pa ne more biti razlog za neobstoj ekskulpacijskega razloga.

  • UPRS Sodba in sklep IV U 168/2020-26Upravno sodišče RS · 2024

    Iz izpodbijane odločbe izhaja, da prepoved prodaje izdelkov traja šest mesecev od dneva vročitve odločbe. Tožnik za izpodbojno tožbo zaradi vmesnega preteka obdobja šestih mesecev nima več pravnega interesa, saj svojega položaja ne more (več) izboljšati. Iz spisovnih podatkov sicer izhaja, da je bil prekrškovni postopek zoper tožnika (kot pravno oseba) s sklepom ustavljen, saj je uveljavil ekskulpacijski razlog. Kar pa ne pomeni, da je bil ustavljen tudi zoper odgovorno osebo pravne osebe. Nadzorni in prekrškovni postopek pa imata različen ratio legis ter drugačne pravne posledice za storilca, zaradi česar nista v koliziji po načelu prepovedi ponovnega sojenja. Navedba tožnika, da mu je bila tekom izreka ukrepa na osnovi ugotovljene kršitve ukrepa kršena pravica do izjave, je neutemeljena, saj se pri izdaji plačilniega naloga ne zahteva, da bi morala biti storilcu dana možnost izjave, predvideva se le seznanitev s prekrškom in dokazi zanj, s čimer je bil tožnik nesporno seznanjen. Tožniku zato pravica do neposredne seznanitve s prekrškom ni bila kršena.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 12. 4. 2024
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Različice besedila · 2
  1. od 16. 4. 2024 · trenutno
  2. 3. 3. 2017 – 15. 4. 2024

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: EU 1Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

5 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 10. 2024
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–5 od 5
  • VSK Sodba PRp 636/2024
    Višje sodišče v Kopru · 16. 10. 2024

    Za odločitev je namreč bistvenega pomena, da je prodajalka od kupca zahtevala osebni dokument. Odgovornost pravne osebe je, da zagotovi, da so njeni zaposleni seznanjeni z zakonom in s pravilnim uresničevanjem zakonskih določb, nadzor pa je potreben zato, da se zagotovi, da prodajalci preverjajo starost kupcev. Ne more pa dolžnost nadzora segati tako daleč, da bi pri vsakem prodajalcu zagotovili dodatno osebo, ki bi nadzirala, ali je bila starost kupca pravilno ugotovljena in ali ni morda prišlo do zmote pri prodajalcu. Taka zahteva dejansko pomeni objektivno odgovornost pravne osebe, ki pa ne more biti podlaga odgovornosti za prekršek.

  • VSL Sodba PRp 328/2023
    Višje sodišče v Ljubljani · 16. 5. 2024

    Že prekrškovni organ je ugotovil, da je pravna oseba izvršila materialnopravno dolžnost seznanitve s pravili ravnanja, da do prekrška ne bi prišlo in je v okviru dolžnega nadzorstva izvedla vse ukrepe potrebne za preprečitev prekrška. Navedbe prekrškovnega organa, da je pravna oseba odgovorna za prekršek že zgolj zato, ker je do prekrška prišlo, in da v primeru, če bi pravna oseba storila vse, kar je v njeni moči in bi objektivno ravnala z namenom preprečitve storitve prekrška, se prodaja cigaret mladoletni osebi ne bi izvršila, predstavljajo objektivno odgovornost pravne osebe za prekršek, ki je ZP-1 ne pozna. Morebitno neodzivanje pravne osebe na predhodne kršitve bi lahko kazalo, da v okviru dolžnega nadzorstva ni pravočasno izvedla vseh ukrepov, potrebnih za preprečitev izvršitve prekrška, kar bi pomenilo, da razbremenitev (ekskulpacija) na podlagi druge alineje tretjega odstavka 14. člena ZP-1 ne pride v poštev. Neodzivanje na predhodne kršitve drugih pravnih oseb - trgovcev pa ne more biti razlog za neobstoj ekskulpacijskega razloga.

  • UPRS Sodba in sklep IV U 168/2020-26
    Upravno sodišče RS · 13. 2. 2024besedilo 2017–2024

    Iz izpodbijane odločbe izhaja, da prepoved prodaje izdelkov traja šest mesecev od dneva vročitve odločbe. Tožnik za izpodbojno tožbo zaradi vmesnega preteka obdobja šestih mesecev nima več pravnega interesa, saj svojega položaja ne more (več) izboljšati. Iz spisovnih podatkov sicer izhaja, da je bil prekrškovni postopek zoper tožnika (kot pravno oseba) s sklepom ustavljen, saj je uveljavil ekskulpacijski razlog. Kar pa ne pomeni, da je bil ustavljen tudi zoper odgovorno osebo pravne osebe. Nadzorni in prekrškovni postopek pa imata različen ratio legis ter drugačne pravne posledice za storilca, zaradi česar nista v koliziji po načelu prepovedi ponovnega sojenja. Navedba tožnika, da mu je bila tekom izreka ukrepa na osnovi ugotovljene kršitve ukrepa kršena pravica do izjave, je neutemeljena, saj se pri izdaji plačilniega naloga ne zahteva, da bi morala biti storilcu dana možnost izjave, predvideva se le seznanitev s prekrškom in dokazi zanj, s čimer je bil tožnik nesporno seznanjen. Tožniku zato pravica do neposredne seznanitve s prekrškom ni bila kršena.

  • VSRS Sodba IV Ips 21/2023
    Vrhovno sodišče RS · 25. 1. 2024besedilo 2017–2024

    Vprašanje, kdaj gre za zaprt prostor v smislu 46. točke 3. člena ZOUTPI, je odvisno od konkretnih okoliščin vsakega posameznega primera.

  • VSL Sodba PRp 577/2021
    Višje sodišče v Ljubljani · 4. 8. 2022besedilo 2017–2024

    V tako imenovanem zasebnem prostoru se je izvajala gostinska dejavnost, ker je bila pijača gostom pripravljena in postrežena; z zahtevo, da si jo gostje sami odnesejo v tako imenovani privatni prostor, je pravna oseba le poskušala zaobiti določbe ZOUTPI o prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih. Ker je pravna oseba v tako imenovanem privatnem prostoru opravljala gostinsko dejavnost, kar pomeni, da gre za poslovni prostor, inšpektorja s tem, ko sta opazovala dogajanje v gostinskem lokalu in vstopila v obravnavani prostor, nista prekoračila pooblastil. Navodilo zakonitega zastopnika pravne osebe delavki - natakarici, da morajo gostje, ki želijo kaditi, pijačo sami odnesti v tako imenovani zasebni prostor, je samo po sebi protipravno, kar pomeni, da je natakarica storila prekršek po navodilih zakonitega zastopnika.