5. člen ZSVarPre-E

Ni namreč jasno, kakšno je bilo tožničino premoženjsko stanje ob izdaji odločbe o odobritvi BPP (ali je bila že takrat solastnica nepremičnine v Ljubljani) in kakšno po spremembi (v čem se je njeno premoženjsko stanje povečalo) in kdaj je do te spremembe pravzaprav prišlo, glede na relevantno obdobje iz drugega odstavka 41. člena ZBPP. Tudi glede domnevne spremembe tožničinega kraja dejanskega bivanja, sodišče iz izpodbijane odločbe ne more razbrati, kdaj naj bi do te spremembe prišlo, ponovno glede na relevantno obdobje iz drugega odstavka 41. člena ZBPP. Iz tega je mogoče sklepati, da je pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca med drugim pomembno, kje oseba dejansko prebiva in kje ima prijavljeno stalno prebivališče. Če bi torej prosilec dejansko prebival drugje, kot pa bi imel prijavljeno stalno prebivališče, bi se to štelo v njegovo premoženje. Pri tem so pravnorelevantne tudi določbe ZPPreb-1, iz katerih izhaja, da ima posameznik sicer lahko naslov za vročanje (6. točka prvega odstavka 2. člena ZPPreb-1), pri čemer pa je ta lahko le na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 25. člena ZPPreb-1). <

Po 1. točki prvega odstavka 18. člena ZUPJS se v premoženje ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša (v nadaljevanju stanovanje), v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja. Navedena določba je bila dopolnjena s 5. členom ZSVarPre-E, ki velja od 1. 2. 2017 in pravi, da se ne glede na 1. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS kot premoženje ne šteje stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega vrednost ne presega ali dosega višino 120.000,00 EUR. Sodišče načeloma pritrjuje toženi stranki, da zaznamba izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice ne predstavlja ovire, da prosilec ne more razpolagati z nepremičninami, vendar se tožena stranka ni opredelila do ugovorov, ki jih je tožnik podal v prošnji, da tožnik v nepremičninah, ki jih ima v lasti, prebiva in jih uporablja za osnovno bivanje, v tožbi pa je še bolj utemeljeno opozarjal, da so vse nepremičnine (razen gozda in njive, ki ju tožena stranka ni upoštevala) neposredno povezane z njegovim domom, da gre dejansko za "bivalno hišo z dvoriščem in pomožnimi objekti", da je zazidljivo stavbno z

Neutemeljene so tožbene navedbe, da je relevantno (zgolj) dejansko prebivališče, saj je v ZUPJS in ZSVarPre kot pogoj določeno, da ima oseba prijavljeno stalno prebivalšče in da v tem stanovanju dejansko biva.

Glede na ugotovljeni materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka, število oseb in okoliščino, da znaša tožničina taksna obveznost 255,00 EUR, niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Ker pa mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, je po mnenju pritožbenega sodišča izpolnjen dejanski stan za obročno plačilo sodne takse.

Na podlagi 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre-E), ki se je začel uporabljati 1. 2. 2017, se je spremenila določba 18. člena ZUPJS, po kateri se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, kot premoženje ne šteje stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega vrednost ne presega ali dosega višino 120.000 EUR. Povedano drugače to pomeni, da tožeča stranka materialni (finančni) pogoj izpolnjuje, saj vrednost stanovanjske hiše, katere solastnica je, ne dosega 120.000 EUR, izpolnjuje pa tudi ostale predpisane pogoje (v hiši živi in tam ima prijavljeno tudi stalno prebivališče).

Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev izpodbijane odločbe, sta tožnik in njegova žena solastnika dela stavbe, v katerem prebivata in katerega vrednost je ob uporabi posplošene tržne vrednosti, izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja, 110.562,00 EUR. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje bi moral organ za brezplačno pravno pomoč uporabiti tudi določbo 5. člena ZSVarPre-E, pri tem pa upoštevati tudi ostalo za odločitev o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči relevantno dejansko stanje in materialnopravo podlago.