iuris
§ zakonZakon o potrošniških kreditih · ZPotK-2 · velja od 3. 12. 2016

29. člen ZPotK-2

(preprečevanje izogibanja določbam zakona)

Sodna praksa: 4 odločbe navajajo ta člen · zadnja 18. 9. 2023Vse odločbe ↓
  • VSL Sodba I Cp 421/2023Višje sodišče v Ljubljani · 2023

    Tudi za predmetno zadevo velja, da ima leasing pogodba močne elemente prodajne pogodbe, saj navedena pogodbena določila predpostavljajo prenos lastninske pravice na predmetu leasinga po plačilu zadnjega obroka leasinga. Posledično je sodišče prve stopnje kot materialnopravno podlago pravilno uporabilo pravila o prodaji na obroke s pridržkom lastninske pravice, določena v 520. do 526. členu OZ. Pritožbene navedbe glede tega, da naj bi bilo lastništvo vozila med strankama nesporno (kar sicer ne drži), vpisa lastništva v prometno dovoljenje in register motornih vozil, kot tudi glede (ne)izdaje potrdila o poplačilu leasinga, ki naj bi izkazovale lastništvo tožeče stranke, se tako izkažejo za neutemeljene. Višje sodišče v zvezi s tem opozarja še na določilo sedmega odstavka 29. člena Zakona o potrošniških kreditih, ki določa, da, kadar se proti zakupodajalcu, ki je s potrošnikom sklenil pogodbo o finančnem zakupu, na predlog upnika uvede postopek izvršbe na predmet zakupa, se izvršba na tak predmet šteje za nedopustno, iz česar je, argumentum a contrario, moč sklepati o dopustnosti izvršbe zoper potrošnika (leasingojemalca).

  • UPRS Sodba IV U 216/2019-16Upravno sodišče RS · 2022

    Dajalec kredita mora pred začetkom opravljanja storitev potrošniškega kreditiranja pridobiti dovoljenje za njegovo opravljanje. Zadružnikov vložek v zadrugo še ne predstavlja izjeme od uporabe ZPotK-2 in torej ne pomeni, da zadružniki niso v primerih sklepanja posojilnih pogodb z zadrugo za obdobje več kot 30 dni potrošniki po ZPotK-2.

  • UPRS Sodba III U 99/2018-17Upravno sodišče RS · 2019

    Sporne posojilne pogodbe so predvidele odplačilo posojil brez plačila obresti in drugih stroškov, zato so bile sestavljene v skladu z določbami ZPotK-2, vendar pa nadaljnji postopki toženke kažejo, da so stroški strankam, kljub sklenjeni pogodbi, dejansko vendarle nastali in to takrat, ko so želele podaljšati rok vračila posojila. Res je sicer, da je odločitev zaprositi za podaljšanje roka odločitev stranke (ob plačilu visokih stroškov obravnave njene prošnje), vendar pa so bili taki primeri v poslovanju tožnice prevladujoči, tisti primeri, ko je bilo posojilo takoj vrnjeno, pa redke izjeme. To pa vodi do sklepa, da takega načina potrošniškega kreditiranja ni mogoče šteti za izjemo, kot jo določa 3. točka prvega odstavka 3. člena ZPotK-2.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 27. 2. 2026
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Različice besedila · 2
  1. od 4. 3. 2026 · trenutno
  2. 25. 11. 2016 – 3. 3. 2026

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Člen se sklicuje na

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

4 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 9. 2023
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–4 od 4
  • VSL Sodba I Cp 421/2023
    Višje sodišče v Ljubljani · 18. 9. 2023besedilo 2016–2026

    Tudi za predmetno zadevo velja, da ima leasing pogodba močne elemente prodajne pogodbe, saj navedena pogodbena določila predpostavljajo prenos lastninske pravice na predmetu leasinga po plačilu zadnjega obroka leasinga. Posledično je sodišče prve stopnje kot materialnopravno podlago pravilno uporabilo pravila o prodaji na obroke s pridržkom lastninske pravice, določena v 520. do 526. členu OZ. Pritožbene navedbe glede tega, da naj bi bilo lastništvo vozila med strankama nesporno (kar sicer ne drži), vpisa lastništva v prometno dovoljenje in register motornih vozil, kot tudi glede (ne)izdaje potrdila o poplačilu leasinga, ki naj bi izkazovale lastništvo tožeče stranke, se tako izkažejo za neutemeljene. Višje sodišče v zvezi s tem opozarja še na določilo sedmega odstavka 29. člena Zakona o potrošniških kreditih, ki določa, da, kadar se proti zakupodajalcu, ki je s potrošnikom sklenil pogodbo o finančnem zakupu, na predlog upnika uvede postopek izvršbe na predmet zakupa, se izvršba na tak predmet šteje za nedopustno, iz česar je, argumentum a contrario, moč sklepati o dopustnosti izvršbe zoper potrošnika (leasingojemalca).

  • UPRS Sodba IV U 216/2019-16
    Upravno sodišče RS · 6. 9. 2022besedilo 2016–2026

    Dajalec kredita mora pred začetkom opravljanja storitev potrošniškega kreditiranja pridobiti dovoljenje za njegovo opravljanje. Zadružnikov vložek v zadrugo še ne predstavlja izjeme od uporabe ZPotK-2 in torej ne pomeni, da zadružniki niso v primerih sklepanja posojilnih pogodb z zadrugo za obdobje več kot 30 dni potrošniki po ZPotK-2.

  • UPRS Sodba III U 99/2018-17
    Upravno sodišče RS · 20. 6. 2019besedilo 2016–2026

    Sporne posojilne pogodbe so predvidele odplačilo posojil brez plačila obresti in drugih stroškov, zato so bile sestavljene v skladu z določbami ZPotK-2, vendar pa nadaljnji postopki toženke kažejo, da so stroški strankam, kljub sklenjeni pogodbi, dejansko vendarle nastali in to takrat, ko so želele podaljšati rok vračila posojila. Res je sicer, da je odločitev zaprositi za podaljšanje roka odločitev stranke (ob plačilu visokih stroškov obravnave njene prošnje), vendar pa so bili taki primeri v poslovanju tožnice prevladujoči, tisti primeri, ko je bilo posojilo takoj vrnjeno, pa redke izjeme. To pa vodi do sklepa, da takega načina potrošniškega kreditiranja ni mogoče šteti za izjemo, kot jo določa 3. točka prvega odstavka 3. člena ZPotK-2.

  • VSRS Sodba II Ips 131/2018
    Vrhovno sodišče RS · 9. 8. 2018besedilo 2016–2026

    V primeru, ko pogodba o finančnem leasingu vsebuje bodisi klavzulo, da njen predmet s plačilom zadnjega obroka postane last leasingojemalca, bodisi klavzulo, da predmet postane njegova last s plačilom v pogodbi dogovorjenega zneska odkupa, prevzame (tudi) značilnosti prodajne pogodbe. Upoštevaje določbe konkretne leasing pogodbe je bilo pričakovanje leasingojemalca, ki ima stvar na podlagi obligacijskopravne izročitve že v posesti in ki obroke leasinga redno plačuje, nedvomno v fazi predstopnje k polni pravici, saj mu nastanka lastninske pravice leasingodajalec ni več mogel preprečiti. Pri rednem obročnem plačevanju je pričakovalna pravica kupca varovana vse do plačila zadnjega obroka in se s plačevanjem obrokov le še povečuje. Ta pravno varovan pridobitni položaj upnikom leasingodajalca preprečuje izvršbo na predmetu leasinga.