(1)Izredni ukrepi za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja se izvajajo, če po naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda še obstaja povečana stopnja ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda.
(2)V času povečane stopnje ogroženosti po naravni nesreči se izvajajo predvsem naslednji izredni ukrepi: – ukrepi na vodnih, priobalnih in drugih zemljiščih ter vodni infrastrukturi, s katerimi se prepreči povečanje posledic škodljivega delovanja voda, kot so: utrjevanje obstoječih in začasnih novih nasipov, nasutij ali prebojev, odstranjevanje plavin, naplavin, plavja ali zasipov, preprečitev širjenja zajed, odpiranje varnostnih prelivov in zasunov, omogočanje pretočnosti struge tekočih voda, preusmerjanje vode na območja z manjšim škodnim potencialom, – celodnevna dežurna služba za spremljanje meteoroloških in hidroloških napovedi in vodostajev rek pri izvajalcu javne službe, – povečan nadzor nad stanjem vodne infrastrukture, kopičenjem plavja in plavin, zdrsi brežin, delovanjem vodnih objektov, poškodbami vodnih in drugih objektov, – povečan nadzor na vodovarstvenih območjih, – spremljanje nenadnega onesnaženja voda.
(3)Izredni ukrepi iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo v času obstoja povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda, vendar največ štiri mesece po izdanem aktu o zaključku intervencije zaradi naravne nesreče v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.«.