Pravilnik o vrstah in obsegu nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda

(1)Ta pravilnik podrobneje določa vrste in obseg nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda (v nadaljnjem besedilu: javne službe).

(2)Ta pravilnik podrobneje določa tudi:

-        vrste izrednih ukrepov, način njihovega izvajanja in delovanje javne službe v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda,

-        vrste izrednih ukrepov po naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda in

-        pogoje za nastanek in prenehanje povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda ter način njune objave.

(1)Določbe tega pravilnika se uporabljajo pri pripravi programov dela in izvajanju naslednjih javnih služb:

-        obratovanja in vzdrževanja vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin ter varstvu pred škodljivim delovanjem voda,

-        spremljanja stanja vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin ter varstvu pred škodljivim delovanjem voda,

-        izvajanja izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda,

-        izvajanja izrednih ukrepov po naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda in

-        vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč celinskih voda in morja.

(2)Ta pravilnik ne ureja ukrepov, načina izvajanja in delovanja javne službe v zvezi z izvajanjem intervencij v primeru naravnih nesreč zaradi škodljivega delovanja voda.

Pojmi po tem pravilniku imajo naslednji pomen:

1.redke poplave so poplave, ki nastopijo z verjetnostjo manj kot 1%, in tiste, ki nastopijo kot posledica poškodb vodnih objektov;

2.dobro stanje vodnega režima pomeni stanje, pri katerem na urejenih odsekih površinskih voda, določenih v načrtih ali podrobnejših načrtih upravljanja voda po predpisih o vodah, ne prihaja do prekomerne erozije brežin in dna;

3.povečana dinamika voda pomeni tisto dinamiko površinskih voda (količine in pogostosti pojavljanja), ki povzroča erozijo brežin in dna, ovira pretočnost in ima lahko škodljive posledice na vodni infrastrukturi ali urejenih odsekih voda;

4.dobro stanje vodne infrastrukture je stanje, ki zagotavlja namembnost objekta in obratovanje v skladu z navodili za vzdrževanje in obratovanje objekta;

5.povečana stopnja ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda pomeni stanje na posameznem območju, ki na podlagi meteoroloških napovedi in hidroloških podatkov predstavlja takojšnjo ali kasnejšo nevarnost za neposredno ali posredno ogrožanje življenja ali zdravja ljudi, kakovost okolja ali materialno škodo;

6.program delovanja v primeru povečane stopnje ogroženosti je program, ki ga za posamezna območja pripravi izvajalec javne službe in obsega evidenco posameznih kritičnih objektov in točk, kjer je mogoče s preventivnimi ukrepi vplivati na zmanjšanje potencialne škode zaradi škodljivega delovanja voda;

7.povečana stopnja ogroženosti ob nenadnem onesnaženju pomeni stanje, ki je nastalo zaradi nenadnega onesnaženja in ima lahko takoj ali kasneje za posledico neposredno ali posredno ogrožanje življenja ali zdravja ljudi ali kakovosti okolja;

8.navodila za obratovanje in vzdrževanje objekta so navodila za obratovanje in vzdrževanje objekta v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino dokumentacije in obrazcev, povezanih z graditvijo objektov;

9.izvedbeni načrt je načrt za izvedbo vzdrževalnih del vodne infrastrukture, ki se izvajajo v okviru javne službe v javno korist;

10.izdelovalec izvedbenega načrta je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve projektiranja, gradnje ali vzdrževanja vodne infrastrukture in izpolnjuje pogoje za projektanta iz predpisov, ki urejajo graditev;

11.nedovoljeni viri onesnaženj pomenijo tiste vrste izpustov odpadnih snovi, ki se nedovoljeno izpuščajo v vode, ter tiste vrste odpadnih materialov in snovi, ki so nedovoljeno odložene na priobalnih ali vodnih zemljiščih in s tem lahko škodljivo vplivajo na odtok voda ter onesnažujejo okolje.

Naloge javne službe obratovanja vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin ter varstvu pred škodljivim delovanjem voda, se morajo izvajati tako, da se:

-        v razmerah nizkih pretokov ohranja najboljše možno stanje voda ter obstoj vodnih in obvodnih ekosistemov, oskrba s pitno vodo ter izvajanje vodnih pravic, pri čemer ima oskrba s pitno vodo prednost;

-        v razmerah velikih pretokov zagotavlja najboljše možno varstvo pred škodljivim delovanjem voda, predvsem na območjih poselitve ter pomembnejših objektih gospodarske infrastrukture;

-        v razmerah povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda in naravne nesreče zagotovi spremljanje in nadzor kontrolnih parametrov stabilnosti objektov in delovanja naprav na način in v obsegu, ki zagotavlja varnost objektov in naprav;

-        zagotovi usklajeno obratovanje z drugimi vodnimi objekti na porečju oziroma širšem povodju z namenom doseganja večjega učinka in varnosti obratovanja posameznih objektov in

-        v primeru nenadnega onesnaženja zagotovi najboljša možna zaščita voda in pomembnih vodnih ekosistemov oziroma preprečitev onesnaženja.

(1)Vrste nalog obratovanja vodne infrastrukture se nanašajo predvsem na obratovanje naprav kot sestavnih delov vodne infrastrukture in so za posamezne objekte določene z navodili za obratovanje in vzdrževanje objekta.

(2)Vrste nalog javne službe iz prejšnjega odstavka so predvsem:

-        zadrževanje in uravnavanje odtoka in dotoka voda in pri tem uravnavanje zapornic, prelivov, zasunov, vtočnih in iztočnih objektov ter naprav,

-        prevajanje vodnih količin po transportnih cevovodih, rovih, kanalih in podobno,

-        ravnanje z napravami in sistemi za umetno bogatenje ali napajanje vodnih teles ter

-        strokovne in druge podobne naloge.

(1)Naloge javne službe vzdrževanja vodne infrastrukture se morajo izvajati tako, da se pri tem objekti in naprave ohranjajo v dobrem stanju in zagotavlja njihovo delovanje v skladu z njihovo namembnostjo.

(2)Vzdrževanje se izvaja na celotnem objektu ali na posameznih delih objekta ter pripadajočih zavarovanjih objekta, na njihovih napravah in opremi ter na pripadajoči opremi in napravah na gradbeni parceli vodne infrastrukture.

Vzdrževanje so dela za ohranjanje uporabnosti in vrednosti vodne infrastrukture, s katerimi se ne spremenijo zmogljivost objekta in naprav, velikost posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter vsebujejo tudi izvedbo izboljšav, ki so povezane z varnostjo vodnih objektov in naprav ter vodne infrastrukture in upoštevajo napredek tehnike, zamenjavo posameznih dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov, ter inštalacijske preboje.

(1)Vzdrževalna dela v javno korist so vzdrževalna in druga dela, s katerimi se zagotavlja opravljanje gospodarske javne službe urejanja voda in obsegajo izvedbo gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del, s katerimi se zaradi stanja vodnega režima in vodne infrastrukture kot posledice povečane dinamike voda ter s tem v zvezi zaradi zagotavljanja namembnosti vodne infrastrukture spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana velikost objekta.

(2)Vrste vzdrževalnih del v javno korist so predvsem:

1.vzpostavitev objektov vodne infrastrukture v prvotno stanje (projektirano stanje);

2.izvedba del, ki so nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, s katerimi se vzpostavi prvotno stanje;

3.popravilo, zamenjava ali izboljšava obrežnih zavarovanj, pragov, jezov in drugih objektov vodne infrastrukture;

4.popravilo, zamenjava, izboljšava ali posodobitev opreme in naprav (npr. zapornic, dvižnih mehanizmov jezovnih naprav, zasunov, cevovodov);

5.vzdrževanje in popravilo nosilnih konstrukcijskih elementov;

6.zamenjava dotrajanih posameznih konstrukcijskih elementov, ki se nadomestijo z enakimi konstrukcijskimi elementi;

7.manjši preboji konstrukcijskih elementov, ki ne zmanjšujejo njihove nosilnosti;

8.vzdrževanje drugih delov objekta in njegove izboljšave.

(3)Investicijska dokumentacija za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist obsega dokument o identifikaciji investicijskega projekta in poročilo o izvajanju investicije.

(4)Vzdrževalna dela v javno korist se lahko izvajajo tudi v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda.

(1)Vzdrževalna dela v javno korist se izvajajo na podlagi izvedbenega načrta.

(2)Izdelovalec izvedbenega načrta izdela izvedbeni načrt glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidne vplive in druge značilnosti vodnih objektov in naprav ter vodne infrastrukture.

(3)Vsebina izvedbenega načrta je odvisna od namena, velikosti, zmogljivosti in drugih značilnosti objekta vodne infrastrukture in naprave ter mora vsebovati tehnično poročilo, tehnične prikaze in druge elaborate ter izračune z namenom dokazovanja izpolnjevanja bistvenih zahtev.

(4)Obvezni sestavni del izvedbenega načrta so navodila za obratovanje in vzdrževanje objekta in druga dokumentacija, ki se nanaša na uporabo in vzdrževanje objekta ter je podrobneje določena s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino dokumentacije in obrazcev, povezanih z graditvijo objektov.

Spremljanje stanja vodne infrastrukture se izvaja tako, da se zagotovi:

-        redno spremljanje stanja vodne infrastrukture skladno z navodili za obratovanje in vzdrževanje objekta,

-        preveritev stanja ob in po nastopu visokih vodostajev in povečane dinamike voda ter z njimi povezanih plavin in plazov,

-        spremljanje stanja v povezavi z izvajanjem vodnih pravic,

-        preveritev stanja po izvedbi gradenj in izrednih dogodkih (npr.: potresi, plazovi, nenadna onesnaženja in drugo).

Spremljanje stanja vodne infrastrukture obsega predvsem naslednje vrste nalog:

-        redno kontrolno opazovanje in evidentiranje stanja vodne infrastrukture,

-        izvajanje kontrolnih testov in meritev naprav ter opreme v skladu s tehničnimi standardi,

-        beleženje izrednih hidroloških stanj na objektih vodne infrastrukture ali drugih objektih v neposredni bližini in

-        beleženje pomembnih sprememb, poškodb in drugih znakov vpliva hidroloških ali morfoloških stanj vodnega režima na vodno infrastrukturo.

(1)Stanje povečane stopnje ogroženosti je odvisno od meteoroloških in hidroloških razmer, količine in trajanja padavin, in se ugotavlja na podlagi:

-        historičnih, arhivskih ali ekspertnih podatkov o hidrološkem stanju,

-        kriterijev, določenih s predpisom, ki določa ogroženo območje,

-        kriterijev, določenih v programu delovanja v primeru povečane stopnje ogroženosti oziroma v načrtu obrambe pred poplavami, po predpisih o varstvu pred naravnimi nesrečami.

(2)Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka je za nastanek in prenehanje povečane stopnje ogroženosti potrebno upoštevati tudi podrobnejše načrte upravljanja voda ter podatke drugih pristojnih služb za spremljanje pojavov, ki se nanašajo na škodljivo delovanje voda, med njimi zlasti uprave za zaščito in reševanje in centrov za obveščanje, ustanovljenih po predpisih o naravnih nesrečah, upravljavcev drugih vodnih objektov, predvsem hidroenergetskih objektov ter pristojnih organov sosednjih držav in mednarodnih centrov, posredovanih na podlagi meddržavnih pogodb.

(1)Izvajalec javne službe ugotovi nastanek povečane stopnje ogroženosti na podlagi podatkov iz prejšnjega člena in ocene stanja na posameznem porečju, povodju ali njegovem delu.

(2)O začetku izvajanja izrednih ukrepov v zvezi s povečano stopnjo ogroženosti mora izvajalec javne službe nemudoma obvestiti ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), in ministrstvo, pristojno za naravne nesreče, ter lokalne skupnosti na območju povečane stopnje ogroženosti.

(1)V obvestilu o nastanku povečane stopnje ogroženosti mora izvajalec javne službe opisati predvsem vrsto ogroženosti, območje ogroženosti, značilnosti povečane stopnje ogroženosti, razloge za nastanek in druge z vrsto ogroženosti in nujno potrebnimi ukrepi povezane podatke in opozorila.

(2)Obvestilo o nastanku povečane stopnje ogroženosti mora vsebovati tudi predlog delovanja in izvajanja nalog javne službe.

(3)Obvestilo iz prejšnjih dveh odstavkov lahko vsebuje tudi pogoje za prenehanje povečane stopnje ogroženosti ter pogoje o nastopu razmer, ki se štejejo za naravno nesrečo, skladno s predpisi s področja varstva pred naravnimi nesrečami.

(1)Po končanju izvajanja izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti mora izvajalec javne službe, najkasneje v enem tednu po zaključku ukrepov, pripraviti pisno poročilo in ga posredovati ministrstvu.

(2)Poročilo o izvedenih izrednih ukrepih mora vsebovati predvsem:

-        mejne parametre hidroloških in meteoroloških razmer, ki so pogojevali začetek in konec povečane stopnje ogroženosti,

-        podrobno navedbo časovnega začetka in zaključka izvajanja izrednih ukrepov,

-        podrobno navedbo izrednih ukrepov in ocene stroškov,

-        poročilo o morebitnih poškodbah vodne ali druge infrastrukture ter drugih za urejanje vodnega režima pomembnih spremembah in

-        druge, za dogodek pomembne, podatke.

(1)V primeru povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda je treba upoštevati največjo možno mero varstva strnjenih urbanih območij in gospodarske infra­strukture, varstvo vodnih objektov in naprav pred trajnimi poškodbami in v največji možni meri varstvo značilnosti vodnih in obvodnih ekosistemov ter naravnih vrednot.

(2)V času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda je treba povečati nadzor nad obratovanjem vodne infrastrukture, preprečiti nastanek ali zmanjšati posledice škodljivega delovanja voda, pri čemer imajo prednost urbana območja ter območja, kjer se nahaja gospodarska infrastruktura.

(3)Izhodišča za izvajanje javne službe so določena v Programih delovanja v času povečane stopnje ogroženosti ali načrtih obrambe pred poplavami v skladu s predpisi s področja varstva pred naravnimi nesrečami.

(1)V času povečane stopnje ogroženosti se izvajajo predvsem naslednji izredni ukrepi:

-        izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na vodnih, priobalnih in drugih zemljiščih ter vodni infrastrukturi, s katerimi prepreči povečanje posledic škodljivega delovanja voda,

-        dežurna služba za spremljanje meteoroloških in hidroloških napovedi in vodostajev rek,

-        povečan nadzor nad vodno infrastrukturo, kopičenjem plavja in plavin, zdrsi brežin, delovanjem vodnih objektov, poškodbami vodnih in drugih objektov,

-        izvajanje začasnih ukrepov za preprečevanja škodljivega delovanja voda, kot so utrjevanje obstoječih in začasnih novih nasipov, preusmerjanje voda na območja z manjšim škodnim potencialom, odstranjevanje plavin, zasipov, zajed, odpiranje varnostnih prelivov in zasunov in podobno, ter

-        izvajanje začasnih ukrepov za zagotavljanje največje možne pretočnosti, predvsem odstranjevanje plavja ob prelivih jezov, mostnih odprtinah, prepustih ter na priobalnih zemljiščih.

(2)Vzdrževalna dela v javno korist iz prve alinee prejšnjega odstavka se izvaja, ko poškodbe na vodni infrastrukturi predstavljajo takojšnjo nevarnost za neposredno ali posredno ogroženost življenja ali zdravja ljudi, večjo materialno škodo ali škodo na okolju.

(3)(črtan).

(1)Izredni ukrepi za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja se izvajajo, če po naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda še obstaja povečana stopnja ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda.

(2)V času povečane stopnje ogroženosti po naravni nesreči se izvajajo predvsem naslednji izredni ukrepi:

-        ukrepi na vodnih, priobalnih in drugih zemljiščih ter vodni infrastrukturi, s katerimi se prepreči povečanje posledic škodljivega delovanja voda, kot so: utrjevanje obstoječih in začasnih novih nasipov, nasutij ali prebojev, odstranjevanje plavin, naplavin, plavja ali zasipov, preprečitev širjenja zajed, odpiranje varnostnih prelivov in zasunov, omogočanje pretočnosti struge tekočih voda, preusmerjanje vode na območja z manjšim škodnim potencialom,

-        celodnevna dežurna služba za spremljanje meteoroloških in hidroloških napovedi in vodostajev rek pri izvajalcu javne službe,

-        povečan nadzor nad stanjem vodne infrastrukture, kopičenjem plavja in plavin, zdrsi brežin, delovanjem vodnih objektov, poškodbami vodnih in drugih objektov,

-        povečan nadzor na vodovarstvenih območjih,

-        spremljanje nenadnega onesnaženja voda.

(3)(prenehal veljati).

(1)Stanje povečane stopnje ogroženosti se ugotavlja na podlagi podatkov pristojnih služb – centrov za obveščanje, ustanovljenih po predpisih o naravnih nesrečah, gasilcev, policije, lokalnih skupnosti ali posameznih občanov o:

-        dogodku, kjer obstaja možnost nenadnega razlitja nevarnih snovi, ali

-        dogodku, pri katerem je že prišlo do razlitja nevarnih snovi.

(2)Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka je za nastanek in prenehanje povečane stopnje ogroženosti potrebno upoštevati podatke o vodah, varstvenih in zaščitenih območjih po predpisih o vodah, varstvu okolja in ohranjanju narave, podatke iz načrtov upravljanja voda ter podatke nosilcev vodnih pravic, upravljavcev hidroenergetskih objektov, pristojnih organov sosednjih držav in mednarodnih centrov, posredovanih na podlagi meddržavnih pogodb.

(3)Povečana stopnja ogroženosti zaradi nenadnega onesnaženja je odvisna od:

-        verjetnosti tveganja za okolje,

-        pomembnosti voda, še posebej vodnih virov, glede na rabo, ki jo podpirajo, ter ekosistemov, vezanih na vode, ki so predmet tveganja.

(1)Izvajalec javne službe mora o nastanku povečane stopnje ogroženosti ter začetku izvajanja nalog in o prenehanju takoj obvestiti ministrstvo.

(2)Obvestilo temelji predvsem na:

-        razpoložljivih podatkih o dogodku (lokacija, vrsta onesnaženja, povzročitelj),

-        podatkih, pomembnih za izvajanje ustreznih izrednih ukrepov, ter

-        podatkih o vodah in varstvenih območjih, ki so lahko predmet onesnaženja.

(1)V obvestilu o nastanku povečane stopnje ogroženosti iz prejšnjega člena se opiše razloge za nastanek in povzročitelja, če je znan, predmet in območje ogroženosti ter druge z vrsto ogroženosti in potrebnimi izrednimi ukrepi povezane pomembnejše podatke in opozorila.

(2)Obvestilo iz prejšnjega odstavka lahko vsebuje tudi predlog in strokovne usmeritve za izvajanje izrednih ukrepov za preprečevanje nenadnega onesnaženja.

(3)Obvestilo lahko vsebuje tudi pogoje za prenehanje povečane stopnje ogroženosti.

(1)Spremljanje nenadnega onesnaženja se izvaja z namenom preprečevanja oziroma omejevanja onesnaženja voda, še posebej vodnih virov za oskrbo prebivalcev s pitno vodo, virov, pomembnih za izvajanje vodnih pravic, ter pomembnih vodnih ekosistemov.

(2)Stanje povečane ogroženosti se spremlja predvsem na neposrednem območju onesnaženja, na celinskih in podzemnih vodah, ki imajo neposreden stik z onesnaženjem, ter na celotnem delu porečja, na katero bi onesnaženje lahko vplivalo.

V okviru spremljanja nenadnega onesnaženja se izvajajo predvsem naslednje vrste nalog:

-        dežurstvo zaradi spremljanja in posredovanja sporočil o dogodku ter zagotavljanja čim krajše odzivnosti,

-        nadzor širjenja onesnaženja na vodnih in priobalnih zemljiščih, varstvenih območjih ter drugih zemljiščih,

-        izvedba preventivnih zaščitnih ukrepov,

-        spremljanje izvajanja ukrepov drugih pristojnih služb, predvsem policije, gasilcev in centrov za zaščito in reševanje,

-        spremljanje učinkov izvedenih preventivnih ukrepov,

-        pripravljenost na izvajanje izrednih ukrepov,

-        izvajanje strokovnih in drugih nalog, kot so evidentiranje in analiza dogodka, ocena stopnje ogroženosti, priprava programa izrednih ukrepov, priprava poročil o vzrokih in posledicah dogodkov ter učinkovitosti preventivnih ukrepov, priprava in posodabljanje programov delovanja v času povečane stopnje ogroženosti.

(1)Vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč je namenjeno preprečevanju škodljivega delovanja voda na vodnih in priobalnih zemljiščih, predvsem na odsekih, kjer bi lahko bili ogroženi vodni objekti, poselitev in gospodarska infrastruktura ali oviran pretok visokih voda.

(2)Vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč je potrebno izvajati tako, da je pri tem zagotovljena:

-        pretočnost vodnih zemljišč na naravnih in urejenih odsekih,

-        stabilnost vodnega režima in hribin,

-        varstvo vodnih ter priobalnih zemljišč pred onesnaženjem zaradi plavja, odpadkov in drugih odpadnih materialov in snovi, kadar to določajo predpisi o vodah.

Vrste nalog vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč celinskih voda so predvsem:

-        strojno in ročno utrjevanje bregov in dna površinskih voda,

-        uravnavanje prekomerno odloženih naplavin,

-        košnja in odstranjevanje zarasti na urejenih odsekih,

-        odstranjevanje zarasti na naravnih odsekih vodnih in priobalnih zemljišč, ki bistveno zmanjšuje pretočnost struge ali bi lahko povzročili večje poškodbe brežin, zdrse brežin ali druge za vodni režim škodljive nestabilnosti vodnih in priobalnih zemljišč,

-        skrb za evidentiranje nedovoljenih virov onesnaženj,

-        odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih in odvrženih predmetov in snovi iz površinskih voda in

-        največje možno varstvo naravnih vrednot, ohranitev ugodnega stanja ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, ter varovanih in zavarovanih območij po predpisih o ohranjanju narave.

(1)Vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč morja je namenjeno preprečevanju škodljivega delovanja valovanja in plimovanja morja, ki bi lahko imelo škodljive posledice za stabilnost priobalnih zemljišč, vodno in drugo gospodarsko infrastrukturo ali območja poselitve.

(2)Vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč morja je potrebno izvajati tako, da je pri tem zagotovljeno:

-        največje možno varstvo naravnih odsekov obale pred erozijo in izgubo ekološke funkcije,

-        največje možno varstvo morja, vodnih in priobalnih zemljišč morja ter morskih ekosistemov pred nenadnim onesnaženjem in

-        čiščenje gladine morja z odstranjevanjem plavja, odpadkov in drugih opuščenih, odvrženih ali naplavljenih predmetov in snovi ter odpadnih snovi naravnega izvora z gladine, vodnih ter priobalnih zemljišč, kadar je to določeno s predpisi o vodah.

Naloge vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja so predvsem:

-        utrjevanje obale zaradi zaščite pred valovanjem in plimovanjem,

-        zbiranje in odstranjevanje plavin, odpadkov ter naravnih odpadnih snovi zaradi posledic naravnih procesov (npr.: sluzenje, cvetenje) z gladine in priobalnih zemljišč izven območij podeljenih vodnih pravic za rabo morskega dobra, kadar je to določeno s predpisi o vodah, in

-        največje možno varstvo naravnih vrednot, ohranitev ugodnega stanja ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, ter varovanih in zavarovanih območij po predpisih o ohranjanju narave.

Čiščenje gladine in preprečevanje onesnaženosti zaradi nenadnih onesnaženj površinskih voda je potrebno izvajati tako, da se v največji možni meri preprečijo škodljive posledice na stanje voda in z njimi povezane ekosisteme, vire pitne vode ter izvajanje vodnih pravic.

(1)Vrste nalog čiščenja gladine površinskih voda in preprečevanje onesnaženosti voda so predvsem:

-        omejevanje širjenja in odstranjevanje nevarnih snovi z gladine z uporabo opreme in snovi za omejevanje širjenja onesnaženja,

-        izvajanje ukrepov za preprečevanje onesnaževanja vodnih in priobalnih zemljišč,

-        skrb za odpadke iz postopkov izvajanja ukrepov čiščenja, preprečevanja in odpravljanja posledic onesnaženj,

-        oddaja odpadkov iz prejšnje alinee v obdelavo zaradi njihove predelave ali odstranjevanja,

-        zagotavljanje namenskih sredstev in opreme, potrebne za zagotovitev izvedbe ukrepov čiščenja, preprečevanja in odpravljanja posledic onesnaženj celinskih voda,

-        izvajanje strokovnih nalog, potrebnih za ustrezno izvajanje čiščenja, in

-        sodelovanje z organi državne uprave ter organi in službami za zaščito in reševanje v skladu z državnim načrtom zaščite in reševanja ob nesrečah na morju.

(2)Ukrepi preprečevanja onesnaženosti vodnih in priobalnih zemljišč se izvajajo tudi na drugih zemljiščih, kolikor obstaja nevarnost za onesnaženje voda.

(1)Obseg del javne službe po tem pravilniku se načrtuje in programira s programom del.

(2)Program del vsebuje letni program vzdrževanja, ki obsega naloge vzdrževanja in vzdrževalnih del v javno korist.

(3)Obseg rednih vzdrževalnih del je odvisen od velikosti območja, gostote hidrografske mreže, naravnih značilnosti vodnega režima, stabilnosti vodnega režima, števila objektov vodne infrastrukture in njihovega stanja, obsega poplavnih, erozijskih in plazovitih območij, gostote poseljenosti in vrst rabe prostora na ogroženih območjih ter vrst in obsega rabe vode.

(4)Obseg vzdrževalnih del v javno korist se določi na podlagi poročil javne službe o stanju in poškodbah vodne infrastrukture in stanju vodnega režima.

(5)Na program del je treba na območjih, ki so pomembna za varstvo naravnih vrednot, ohranitev ugodnega stanja ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, ter varovanih in zavarovanih območij, pridobiti naravovarstvene smernice po predpisih o ohranjanju narave.

(1)V primeru povečane stopnje ogroženosti mora izvajalec javne službe izvajati predvsem tiste izredne ukrepe, določene s tem pravilnikom, ki jih narekuje vrsta in obseg povečane stopnje ogroženosti in določa program delovanja v primeru povečane stopnje ogroženosti.

(2)Izredni ukrepi povečane stopnje ogroženosti se lahko izvajajo brez posebnega soglasja ministrstva skupaj največ dva dneva.

(3)O vrstah nalog ter njihovem obsegu mora izvajalec sproti obveščati pooblaščenega predstavnika ministrstva in se z njim ves čas izvajanja nalog posvetovati, predvsem o obsegu nalog.

(4)Program delovanja v primeru povečane stopnje ogroženosti za posamezna območja pripravi izvajalec javne službe in obsega evidenco posameznih kritičnih objektov in točk, kjer je mogoče v razmerah povečane stopnje ogroženosti s preventivnimi ukrepi vplivati na zmanjšanje potencialne škode zaradi škodljivega delovanja voda, ter vrste, obseg in način izvajanja nalog.

(5)Izvajalec javne službe mora program delovanja v primeru povečane stopnje ogroženosti stalno obnavljati in ga vsako leto posredovati ministrstvu v potrditev.

V primeru sanacije poškodb kot posledic naravne nesreče mora izvajalec javne službe izvajati naloge javne službe, določene s tem pravilnikom, na podlagi in v obsegu, kot ga določa program sanacije.

Z uveljavitvijo tega pravilnika se preneha uporabljati strokovno navodilo o tem, kaj obsega vzdrževanje naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, vodnih zemljišč ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi (Uradni list SRS, št. 27/84).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.