Odlok o razglasitvi Samostana Križanke v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena

(1)Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota kulturne dediščine: Ljubljana – Samostan Križanke (EŠD 389).

(2)Samostan Križanke ima izjemen kulturni pomen za Republiko Slovenijo kot izrazit dosežek človekove ustvarjalnosti. Je pomemben del prostora srednjeveškega jedra Ljubljane in zgodovinske dediščine države. Nekdanji samostan je kulturni spomenik z urbanističnimi, arhitekturnimi, umetnostnozgodovinskimi, zgodovinskimi, krajinsko-arhitekturnimi in arheološkimi vrednotami.

(3)Spomenik je varovan z namenom, da se ohranijo njegove kulturne vrednote: srednjeveški samostan nemškega viteškega reda, baročni elementi stavb, zlasti cerkev Domenica Rossija in Domenica Martinellija s sočasno opremo in arhitekturni posegi Jožeta Plečnika ter njegovih učencev, vključno z javnimi spomeniki ter kipi, ki so neločljivi del nekdanjega samostana in sedanjega letnega gledališča. Razglasitev omogoča boljšo celostno prepoznavnost spomenika in spodbuja primerno rabo ter lažje upravljanje.

(1)Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev Samostana Križanke za kulturni spomenik državnega pomena, so:

-        Križanke zaključujejo ključni jugozahodni vogal srednjeveške Ljubljane ob Emonski in Zoisovi cesti,

-        samostan nemškega viteškega reda oziroma križnikov je pričevalec dolgotrajnega gradbenega procesa od 13. stoletja dalje s srednjeveškimi, renesančnimi in baročnimi sestavinami,

-        celostna preureditev (1952–1956) Križank za srednjo šolo in v slovesni letni prireditveni prostor je zadnje obsežno delo arhitekta Jožeta Plečnika, ki sta ga nadaljevala njegova učenca Anton Bitenc in Viktor Molka z dokončanjem letnega gledališča, Plečnikovega hrama in notranjosti samostana,

-        Plečnik je z ureditvijo povezal in nadgradil različne odprte prostore samostana in vključil značilnosti delov nekdanjega samostana v svojo ureditev Zoisove ceste, Emonske ceste in Vegove ulice kot kulturne magistrale,

-        obodni zid samostana z zamreženimi okni, spominske plošče ter spolije, vzidane vanj,

-        umetniška dela, lapidarij, kipi in oprema, popisani v inventarni knjigi.

(2)Varovane sestavine spomenika so:

-        stavbe nekdanjega srednjeveškega samostana (prostori šole, Festivala Ljubljana s cerkvijo Device Marije Pomočnice in njihovo stavbno pohištvo),

-        dopolnitve stavb, prizidki in zunanje ureditve (dvorišča, stopnišča, ograje, arkade, vrata, mreže vrat in oken, balustrade, vaze, kandelabri) z vsemi okrasi v tehniki sgraffito po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika in njegovih sodelavcev,

-        obodni zidovi nekdanjega samostana z urejenimi vhodi in kovinskimi mrežami vrat in oken, spominskimi ploščami in dodanimi portali nekdanjih ljubljanskih hiš: zahodno obzidje srednjeveške Ljubljane na ostankih vzhodnega emonskega obzidja (z bronasto plaketo Srečku Kosovelu, delo kiparja Toneta Demšarja), južno obzidje srednjeveške Ljubljane (s spominsko ploščo penatov, posvečeno Andreju Smoletu), vzhodni zid z renesančnim vhodnim portalom in prezentacijo gotskih odprtin in spominskim tondom Matere božje (postavljen 1924), severni zid (z bronasto ploščo Ilirskim provincam in kipom Harlekina kiparja Stojana Batiča),

-        notranja ureditev Plečnikovega hrama: oboki z dekoracijo in napisi v tehniki sgraffito, tlaki v kombinaciji teraca in lesa; stavbno pohištvo (leseni okenski okviri, lesena portala vhodov v malo gostinsko sobo in na Peklensko dvorišče z vrati in kljukami) in oprema (kamnite stebrne svetilke, leseni opaži s klopmi, lestenec – maketa templja v mali gostinski sobi),

-        lapidarij z nagrobniki in klesanimi spolijami v malem atriju vzhodno ob cerkvi,

-        spomeniški portretni glavi na ograji zahodno ob osrednjem dvorišču, posvečeni Jožetu Plečniku

(1951)in Antonu Bitencu (1981), delo kiparke Vladimire Bratuž,

-        betonski kip Herakla (kopija, J. Khumersteiner, 1675) ob velikem dvorišču in alegorična kipa Učenost in Znanost (Leopold Kastner, 1886) ob vhodu na veliko dvorišče,

-        vrtnoarhitekturna ureditev pred lapidarijem in na zahodni terasi.

(3)Spomenik obsega nepremičnine: stavbe št. 240, 242, 247, 307, vse k. o. 1728 – Ljubljana mesto, in parcele št. *196, *197, *373, 136/1, vse k. o. 1728 – Ljubljana mesto.

(1)V okviru Samostana Križanke se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi enota dediščine: Ljubljana – Cerkev Device Marije pomočnice (EŠD 1589) skupaj z baročno oltarno opremo.

(2)Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z umetnostnozgodovinskimi, arhitekturnimi in zgodovinskimi vrednotami.

(3)Vrednote, ki poleg navedenih v prvem odstavku prejšnjega člena utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:

-        poznobaročna cerkev Device Marije pomočnice (arhitekta Domenico Martinelli in Domenico Rossi) je klasicistično stroga stavba z značilnostmi beneškega baroka s centralno tlorisno zasnovo notranjščine in oblikovanim pročeljem ter višinsko razgibano in mehko zaobljeno kupolo,

-        v cerkvi je ohranjena izjemna baročna oltarna oprema: oltarni nastavki rezbarja Marca Prodija, oltarne slike Martina Altomonteja, Antona Schoonjansa in Hansa Canona; cerkvene klopi, prižnica, pevski kor, orgelska omara in zakristijska omara.

(4)Spomenik obsega nepremičnini: stavbo št. 242, k. o. 1728 – Ljubljana mesto, in parcelo št. *197, k. o. 1728 – Ljubljana mesto.

(1)Meji spomenikov sta določeni na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen 20. decembra 2002, Uradni list RS, št. 5/03, datoteka z dne 18. marca 2016; izvorno merilo 1:1000) in vrisani na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.

(2)Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).

(1)Za spomenika in njune varovane sestavine velja varstveni režim, ki določa:

-        ohranjanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih, urbanističnih, zgodovinskih, krajinsko-arhitekturnih in arheoloških sestavin v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-        zagotavljanje primerne namembnosti v skladu z lastnostmi, ki utemeljujejo razglasitev spomenika, s sakralno namembnostjo cerkve in kulturno namembnostjo javnih prizorišč,

-        podrejanje vseh posegov v spomenika in njune dele ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi in barvni podobi,

-        ob okrnitvi varovanih sestavin je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje,

-        prepoved premeščanja delov spomenika, razen če je premestitev nujna zaradi fizične zaščite objekta ali njegovega dela,

-        prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev ter delovanje spomenika ali njegovih delov,

-        prepoved posegov in rabe, ki lahko poškodujejo arheološke plasti, spreminjajo arheološki kontekst ali okoljske sestavine; prepovedano je predvsem odkopavati in zasipavati teren,

-        zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika,

-        redno vzdrževanje spomenika in njegovih delov,

-        predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito obnovo,

-        ohranjanje vseh vrtnoarhitekturnih elementov, ki jih je zasnoval arhitekt Jože Plečnik.

(2)Za premične dele spomenikov dodatno velja varstveni režim, ki določa:

-        ohranjanje in redno vzdrževanje cerkvene in Plečnikove opreme lokala v celoti v njeni izvirnosti in neokrnjenosti z vsemi izvirnimi dodatki,

-        izjemoma je dovoljeno premeščanje in uporaba opreme, kadar je to del funkcije predmeta ali objekta (stoli, posodje, paramenti), razen če uporaba ne ogroža obstoja te opreme,

-        izjemoma so dovoljena začasna premeščanja opreme za razstave in druge predstavitve, vendar po standardih za varovanje in hrambo muzejskega gradiva.

Upravljavci spomenika morajo omogočiti brezplačno dostopnost spomenika javnosti najmanj trikrat letno: ob kulturnem prazniku 8. februarja, 3. decembra in ob dnevih kulturne dediščine.

Spomenik se ob vhodu označi s predpisano oznako, tako da ta ne krni zgodovinske in likovne podobe ali posameznih delov spomenika.

Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda.

(1)Strokovne naloge v zvezi z varstvom in ohranjanjem premičnih delov spomenika opravljata:

-        Narodna galerija za baročno opremo cerkve in

-        Muzej in galerije mesta Ljubljana za vse kamnite spolije, kipe in spominske plošče Križank (v nadaljnjem besedilu: pristojni organizaciji).

(2)Inventarni knjigi premičnih delov spomenikov iz pete alineje drugega odstavka 2. člena in druge alineje tretjega odstavka 3. člena tega odloka pripravita pristojni organizaciji v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka in ju trajno hranita. Kopijo inventarne knjige hrani Zavod.

(3)Kakršen koli poseg v premične dele spomenika je mogoč le ob predhodnem soglasju pristojnih organizacij.

Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za kulturno dediščino.

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamuje status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v tretjem odstavku 2. člena tega odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00716-12/2016 Ljubljana, dne 1. septembra 2016 EVA 2016-3340-0040 Vlada Republike Slovenije dr. Miroslav Cerar l.r. Predsednik