Odlok o razglasitvi Kenotafa žrtvam vojne za Slovenijo na Žalah v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena

(1)Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine: Ljubljana – Kenotaf žrtvam vojne za Slovenijo (EŠD 30314).

(2)Javni spomenik, simbolni nagrobnik (kenotaf), ima izjemen kulturni pomen za Republiko Slovenijo in posebno vrednost kot prostor spominjanja na žrtve bojev za osamosvojitev Slovenije leta 1991 ter kot izrazit dosežek človekove ustvarjalnosti. Kenotaf je kulturni spomenik z zgodovinskimi in umetnostnozgodovinskimi vrednotami.

(3)Javni spomenik je varovan z namenom ohranjanja simbolnega kraja, posvečenega spominjanju na žrtve osamosvojitvenih bojev in da se ohrani izvirno delo arhitekta Marka Mušiča ter spodbuja primerno rabo ter vzdrževanje.

(1)Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev, so:

-        javni spomenik – simbolni nagrobnik (kenotaf) je bil leta 1992 premišljeno postavljen na robnem območju novega dela Žal, v bližini Gramozne jame,

-        Kenotaf je kakovostno avtorsko delo arhitekta Marka Mušiča,

-        Kenotaf je najstarejši, prvi in osrednji protokolarni objekt spominjanja na žrtve, ki so padle za osamosvojitev Slovenije po 26. juniju 1991 in kot tak eden pomembnejših simbolnih javnih prostorov države.

(2)Varovane sestavine spomenika so:

-        arhitekturna in krajinsko-arhitekturna ureditev spomenika,

-        avtorsko oblikovana kamnita celota s plamenico v barvah slovenske zastave,

-        prostor spomenika na zelenici.

(1)Spomenik obsega nepremičnino: parcelo št. 591/3, k. o. 1736 – Brinje I.

(2)Meje spomenika so določene na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen 24. januarja 2003, Uradni list RS, št. 15/03; datoteka z dne 19. maja 2016; izvorno merilo 1:1000) ter vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.

(3)Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

1.ohranjanje kulturnih, zgodovinskih, krajinsko-arhitekturnih in likovnih sestavin v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

2.ohranjanje namembnosti v skladu z lastnostmi, ki utemeljujejo razglasitev spomenika,

3.podrejanje vseh posegov v spomenik ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi in barvni podobi,

4.redno in strokovno vzdrževanje ter obnavljanje celote in varovanih sestavin spomenika,

5.prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,

6.prepoved kakršnihkoli dodatnih oznak na spomeniku,

7.ob okrnitvi varovanih sestavin je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje,

8.ohranjanje obstoječih rab odprtega prostora, ohranjanje in vzdrževanje krajinsko-ureditvenih sestavin in zasnov,

9.zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika,

10.predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito obnovo.

Za vse posege v kulturni spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda.

Upravljavec spomenika je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. Spomenik upravlja na podlagi načrta upravljanja, ki ga pripravi v šestih mesecih od izdaje odloka ob strokovni pomoči Zavoda.

Spomenik se označi s predpisano oznako, ki je oblikovana in pritrjena ob spomenik tako, da ne krni likovne podobe ali delov spomenika.

Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za kulturno dediščino.

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamuje status kulturnega spomenika na nepremičnini, navedeni v prvem odstavku 3. člena tega odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00716-9/2016 Ljubljana, dne 9. junija 2016 EVA 2016-3340-0036 Vlada Republike Slovenije dr. Miroslav Cerar l.r. Predsednik