Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev (ZPPPK)

Ta zakon ureja splošna pravila za izvedbo ocene sorazmernosti pred sprejetjem zakonov ali drugih predpisov, ki urejajo dostop do reguliranega poklica ali njegovo opravljanje, postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarski konfederaciji (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice), za opravljanje reguliranih poklicev v Republiki Sloveniji, za delni dostop do reguliranih poklicev in za priznavanje poklicnega usposabljanja, opravljenega v drugi državi pogodbenici, ter določa organe, ki vodijo ta postopek, v skladu z naslednjimi direktivami EU:

1.      Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 255 z dne 30. 9. 2005, str. 22), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 132; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2005/36/ES);

2.      Direktivo 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L št. 343 z dne 23. 12. 2011, str. 1);

3.      Direktivo 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (prenovitev) (UL L št. 337 z dne 20. 12. 2011, str. 9);

4.      Direktivo Sveta 2009/50/ES z dne 25. maja 2009 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve (UL L št. 155 z dne 18. 6. 2009, str. 17);

5.      Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L št. 158 z dne 30. 4. 2004, str. 77);

6.      Direktivo Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (UL L št. 16 z dne 23. 1. 2004, str. 44), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2011/51/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o spremembah Direktive Sveta 2003/109/ES, da se razširi njeno področje uporabe na upravičence do mednarodne zaščite (UL L št. 132 z dne 19. 5. 2011, str. 1);

7.      Direktiva (EU) 2018/958 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o preskusu sorazmernosti pred sprejetjem nove regulacije poklicev (UL L št. 173 z dne 9. 7. 2018, str. 25).

(1)Ta zakon velja za državljane oziroma državljanke (v nadaljnjem besedilu: državljani) Republike Slovenije, za državljane držav pogodbenic in za državljane tretjih držav, ki so pridobili poklicne kvalifikacije v eni od držav pogodbenic ali v državi, ki ni država pogodbenica, vendar so jim bila dokazila o formalnih kvalifikacijah že predhodno priznana v eni od držav pogodbenic in imajo tri leta poklicnih izkušenj v tem poklicu na ozemlju države, ki jim je dokazila o formalnih kvalifikacijah priznala.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se določbe tega zakona o postopku in organih, ki ga vodijo, smiselno uporabljajo tudi za priznavanje poklicnih kvalifikacij državljanom tretjih držav v skladu s pogoji iz dvostranskih sporazumov o priznavanju poklicnih kvalifikacij, sklenjenih med Republiko Slovenijo in tretjimi državami.

(3)Ta zakon se uporablja tudi za vse državljane držav pogodbenic, ki so opravljali poklicno usposabljanje zunaj države pogodbenice izvora.

(4)Ta zakon se uporablja v postopku priprave zakona ali drugega predpisa, ki ureja dostop do reguliranega poklica ali njegovo opravljanje ali enega od načinov opravljanja reguliranega poklica, vključno z uporabo poklicnih nazivov in poklicnih dejavnosti, ki se lahko opravljajo v okviru naziva, ki spadajo v področje uporabe tega zakona.

(5)Ta zakon se ne uporablja za postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij notarjev in drugih poklicev, ki imajo v skladu s predpisi Evropske unije postopke priznavanja določene s posebnim zakonom ali drugimi predpisi ter pri regulaciji poklicev, ki so urejeni s predpisi Evropske unije.

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.      dokazilo o formalnih kvalifikacijah je diploma, spričevalo ali drugo dokazilo o uspešno dokončanem poklicnem usposabljanju, pridobljenem predvsem v državah pogodbenicah, ki ga izda pristojni organ v drugi državi pogodbenici, imenovan v skladu z zakoni ali drugimi predpisi te države;

2.      druga država pogodbenica je država pogodbenica, razen Republike Slovenije;

3.      država pogodbenica izvora oziroma sedeža je država pogodbenica, v kateri je strokovnjak ustanovljen;

4.      država pogodbenica gostiteljica je država članica, v kateri strokovnjak opravlja reguliran poklic in ni država, kjer je strokovnjak ustanovljen;

5.      enotna kontaktna točka je spletni portal, namenjen domačim in tujim strokovnjakom, ki nudi vse informacije v zvezi s pogoji opravljanja poklica v Republiki Sloveniji;

6.      informacijski sistem za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: sistem IMI) je elektronsko orodje za olajšanje upravnega sodelovanja med pristojnimi organi držav pogodbenic ter med pristojnimi organi držav pogodbenic in Evropsko komisijo;

7.      poklicni naziv je naziv, pod katerim posameznik opravlja reguliran poklic;

8.      poklicne kvalifikacije so kvalifikacije, ki jih imetnik lahko izkaže z dokazilom o formalnih kvalifikacijah, s potrdilom o kompetenci oziroma z dokazili o poklicnih izkušnjah;

9.      poklicne izkušnje so izkušnje, pridobljene med dejanskim opravljanjem zadevnega poklica v državi pogodbenici v skladu s predpisi te države, s polnim delovnim časom ali enakovrednim krajšim delovnim časom;

10.   poklicna dejavnost zajema strokovnjakovo poklicno znanje, veščine in kompetence, ki so potrebne za opravljanje določenega reguliranega poklica;

11.   poklicno usposabljanje je obdobje nadzorovane strokovne prakse, ki je pogoj za dostop do reguliranega poklica in se lahko izvaja med izobraževanjem, ki se konča z diplomo, ali po njem;

12.   poslovodni organ je oseba, ki v podjetju na zadevnem poklicnem področju opravlja dejavnost kot poslovodna oseba podjetja ali podružnice podjetja ali kot namestnik družbenika ali poslovodne osebe podjetja, kadar ima na tem položaju enako odgovornost kot družbenik ali poslovodna oseba ki jo zastopa, ali opravlja dejavnost na vodilnem položaju, kjer opravlja naloge komercialne oziroma tehnične narave in je odgovoren za enega ali več oddelkov podjetja;

13.   pristojni organ druge države članice je vsak organ ali telo, ki ga druga država pogodbenica pooblasti, da izdaja ali sprejema dokazila o usposobljenosti in druge dokumente ali podatke ter da sprejema vloge in odločitve na podlagi Direktive 2005/36/ES;

14.   prevladujoči razlogi splošnega pomena so razlogi, ki so kot taki priznani v sodni praksi Sodišča Evropske unije (javni red, javna varnost, javna zaščita, javno zdravje, ohranjanje finančnega ravnovesja sistemov socialne varnosti, varstvo potrošnikov, prejemnikov storitev in delavcev, zdravje živali);

15.   reguliran poklic je poklicna dejavnost ali skupina poklicnih dejavnosti, za katere dostop do opravljanja, opravljanje ali enega od načinov opravljanja poklica neposredno ali posredno določajo zakoni ali drugi predpisi glede posebnih poklicnih kvalifikacij, zlasti v zvezi z uporabo poklicnega naziva, ki je z zakonom ali drugimi predpisi omejen na imetnike določene poklicne kvalifikacije;

16.   regulirano izobraževanje in usposabljanje je kakršno koli usposabljanje, ki je posebej namenjeno opravljanju določenega poklica in zajema enega ali več programov, ki so dopolnjeni, kadar tako določajo posebni predpisi, s poklicnim usposabljanjem ali pripravništvom oziroma strokovno prakso;

17.   prilagoditveno obdobje je obdobje opravljanja reguliranega poklica pod nadzorom usposobljenega strokovnjaka tega poklica, ki mu lahko sledi nadaljnje usposabljanje, in je ustrezno ocenjeno;

18.   preizkus poklicne usposobljenosti je preizkus, omejen na strokovnjakovo poklicno znanje, veščine in kompetence, ki ga opravi ali prizna pristojni organ za oceno zmožnosti za opravljanje reguliranega poklica v Republiki Sloveniji;

19.   sistem kreditnih točk Evropskega prenosnega kreditnega sistema (v nadaljnjem besedilu: kreditne točke ECTS) je kreditno ovrednotenje študijskih obveznosti v visokošolskem izobraževanju, ki se uporablja v evropskem visokošolskem prostoru;

20.   strokovnjak oziroma strokovnjakinja (v nadaljnjem besedilu: strokovnjak) je posameznik, ki ima poklicno kvalifikacijo za opravljanje reguliranega poklica v skladu s tem zakonom;

21.   vseživljenjsko učenje zajema vse oblike splošnega izobraževanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja, neformalno in priložnostno učenje skozi vse življenje, ki izboljša sposobnosti z vidika znanja, veščin in kompetenc, ki lahko zajemajo tudi poklicno etiko;

22.   trajno opravljanje poklica pomeni, da strokovnjak izpolnjuje vse pogoje za dostop do reguliranega poklica in opravljanje reguliranega poklica, ki je trajne narave, skladno s predpisi države pogodbenice izvora;

23.   upravičen dvom pomeni obstoj take okoliščine, ki pri razumnem človeku lahko vzbudi dvom o dejstvih;

24.   začasno ali občasno opravljanje storitev pomeni, da ponudnik storitev čezmejno izvaja storitve določen čas v državi pogodbenici, v kateri nima sedeža;

25.   zaščiteni poklicni naziv pomeni obliko regulacije poklica, pri kateri je uporaba naziva pri poklicni dejavnosti ali skupini poklicnih dejavnosti neposredno ali posredno z zakonom ali drugim predpisom pogojena s posedovanjem posebnih poklicnih kvalifikacij in pri kateri se zaradi neprimerne uporabe tega naziva uvedejo sankcije;

26.   pridržane dejavnosti pomeni obliko regulacije poklica, pri kateri je dostop do poklicne dejavnosti ali skupine poklicnih dejavnosti neposredno ali posredno z zakoni ali drugimi predpisi pridržan za osebe, ki opravljajo regulirani poklic in imajo posebne poklicne kvalifikacije, tudi če se dejavnost opravlja v okviru drugih reguliranih poklicev.

(1)Postopke priznavanja poklicnih kvalifikacij po tem zakonu vodi ministrstvo, pristojno za posamezen reguliran poklic ali dejavnost, ali drug organ, ki ga pristojno ministrstvo na podlagi zakona pooblasti za izvajanje nalog, določenih v tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ). Ministrstvo, pristojno za posamezen reguliran poklic ali dejavnost, v predpisih iz svojega delovnega področja določi vsebinske pogoje za priznavanje poklicnih kvalifikacij in za opravljanje poklica ter vsebinske pogoje za začasno oziroma občasno opravljanje storitev oziroma za občasno opravljanje posameznega poklica ali poklicne dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije v skladu z Direktivo 2005/36/ES.

(2)V okviru izvajanja postopka iz prejšnjega odstavka pristojni organ:

1.      sprejema vloge za priznavanje poklicnih kvalifikacij, vodi postopek in izdaja odločbe;

2.      upravlja evidence izdanih odločb, prijav ponudnikov storitev in izdanih potrdil ponudnikom storitev s sedežem v Republiki Sloveniji o zakonitem opravljanju dejavnosti;

3.      izdaja potrdila ponudnikom storitev o zakonitem opravljanju dejavnosti v Republiki Sloveniji, potrdila o poklicnih kvalifikacijah in potrdila o skladnosti poklicne kvalifikacije z minimalnimi pogoji usposobljenosti;

4.      obvešča zainteresirane osebe o pogojih za opravljanje reguliranih poklicev;

5.      enkrat letno vnese zahtevane podatke v elektronsko podatkovno zbirko reguliranih poklicev;

6.      na zahtevo ministrstva, pristojnega za delo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), poroča o izvajanju tega zakona;

7.      sodeluje s pristojnimi organi drugih držav pogodbenic.

(3)Za izvajanje določb 2. točke prejšnjega odstavka pristojni organi upravljajo:

1.      evidenco izdanih odločb, ki zajema:

-  podatke o osebi, na katero se odločba nanaša: osebno ime, datum rojstva, spol;

-  podatke o odločbi: številka, datum izdaje, za kateri poklic je bila izdana in vrsto odločitve;

-  podatke o vloženih pritožbah ali tožbah zoper izdane odločbe;

2.      evidenco prijav ponudnikov storitev, ki zajema:

-  podatke o datumu prijave, v kateri državi pogodbenici ima ponudnik sedež in na izvajanje katerega poklica ali poklicne dejavnosti se nanaša;

-  pri prijavah na podlagi 37. člena tega zakona poleg podatkov iz prejšnje alineje tudi podatke o vrsti odločitve in vloženih tožbah ali pritožbah;

3.      evidenco izdanih potrdil ponudnikom storitev s sedežem v Republiki Sloveniji, ki zajema podatke o datumu izdaje potrdila in poklic ali poklicno dejavnost, za katero je bilo potrdilo izdano.

(1)Pravica do opravljanja reguliranega poklica v Republiki Sloveniji se pridobi po postopku, določenem v tem zakonu, če strokovnjak izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon in drugi predpisi, ki urejajo priznavanje zadevne poklicne kvalifikacije na določenem področju.

(2)Poklic se v Republiki Sloveniji lahko opravlja trajno ali kot občasno in začasno opravljanje storitev.

(1)Strokovnjak, ki v Republiki Sloveniji opravlja reguliran poklic, pri katerem je določena uporaba poklicnega naziva, uporablja slovenski poklicni naziv in ustrezne okrajšave v skladu s predpisi, ki urejajo ta poklic oziroma poklicno dejavnost v Republiki Sloveniji.

(2)Če poklicni naziv v državi pogodbenici regulirajo združenja ali organizacije iz 13. člena tega zakona, državljan države pogodbenice uporablja poklicni naziv, ki ga izda to združenje ali organizacija, oziroma njegove skrajšane oblike, če predloži dokazilo, da je član tega združenja ali organizacije.

(3)Pristojni organ lahko omeji uporabo določenega poklicnega naziva na imetnike poklicnih kvalifikacij, če je o združenju ali organizaciji iz 13. člena tega zakona uradno obvestil Evropsko komisijo in druge države pogodbenice.

(1)Strokovnjak, ki mu je v Republiki Sloveniji priznana poklicna kvalifikacija za opravljanje reguliranega poklica, mora za potrebe opravljanja reguliranega poklica znati slovenski jezik.

(2)Če tako določa zakon ali drug predpis, pristojni organ za poklice, ki vplivajo na zdravje pacientov ali za druge poklice, v primeru upravičenega dvoma glede znanja jezika, preveri strokovnjakovo znanje slovenskega jezika v zvezi s poklicnimi dejavnostmi, ki jih namerava opravljati. Preverjanje mora biti sorazmerno s poklicnimi dejavnostmi, ki jih bo strokovnjak opravljal, in se lahko izvede šele po priznanju poklicne kvalifikacije oziroma po izdaji evropske poklicne izkaznice v skladu s 46. členom tega zakona. Če pristojni organ ne more sam zagotoviti preverjanja znanja jezika, lahko po njegovih navodilih preverjanje izvede drug organ ali organizacija.

(1)Strokovnjak ima pravico do uporabe naziva izobrazbe, pridobljenega v državi pogodbenici izvora, in okrajšav v jeziku te države. Pristojni organ lahko v odločbi o priznanju poklicne kvalifikacije določi, da se nazivu doda ime in naslov institucije, ki je naziv podelila. Če tega ne določi, se tuj naziv uporablja skladno z zakonom, ki ureja vrednotenje in priznavanje izobraževanja.

(2)Če bi lahko prišlo do zamenjave naziva izobrazbe države pogodbenice izvora z nazivom, ki se uporablja v Republiki Sloveniji in za katerega se zahteva dodatno usposabljanje, ki ga strokovnjak ni opravil, lahko pristojni organ določi obliko, v kateri strokovnjak uporablja naziv izobrazbe države pogodbenice izvora. Če tega ne določi, se tuj naziv uporablja skladno z zakonom, ki ureja vrednotenje in priznavanje izobraževanja.

(1)Če je za dostop do reguliranega poklica zahtevano zaključeno poklicno usposabljanje, pristojni organ prizna poklicno usposabljanje, ki je opravljeno v drugi državi pogodbenici ali tretji državi, pod pogojem, da je opravljeno v skladu s smernicami o organizaciji in priznavanju poklicnega usposabljanja.

(2)Pristojni organ sprejme in na spletni strani objavi smernice o organizaciji in priznavanju poklicnega usposabljanja, opravljenega v drugi državi pogodbenici ali v tretji državi, zlasti o vlogi mentorja poklicnega usposabljanja.

(3)Priznavanje poklicnega usposabljanja ne nadomesti zahtev za opravljanje preizkusa znanja, ki ga za pridobitev določenega poklica oziroma poklicne dejavnosti določa zakon ali drug predpis.

(4)Časovna omejitev poklicnega usposabljanja, opravljenega v tujini, je mogoča, če tako določa zakon ali drug predpis.

(1)Za trajno opravljanje reguliranega poklica in za začasno oziroma občasno opravljanje storitev se pod pogoji, določenimi v tem členu, strokovnjaku na podlagi vloge odobri delni dostop.

(2)Delni dostop za opravljanje dela poklica oziroma poklicne dejavnosti ali storitve se odobri za vsak primer posebej, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

1.      strokovnjak je popolnoma kvalificiran, da v državi pogodbenici izvora opravlja poklicno dejavnost, za katero je v Republiki Sloveniji mogoče odobriti delni dostop;

2.      strokovnjak bi moral za popoln dostop do reguliranega poklica v Republiki Sloveniji ob uvedbi dopolnilnih ukrepov opraviti popoln program izobraževanja in usposabljanja, zahtevan v Republiki Sloveniji;

3.      poklicno dejavnost je mogoče ločiti od drugih dejavnosti, ki spadajo v regulirani poklic v Republiki Sloveniji, in se lahko izvaja samostojno.

(3)Strokovnjak, ki mu je odobren delni dostop, prejemnika storitve obvesti o dovoljenem obsegu svojih poklicnih dejavnosti.

(4)Delni dostop se lahko zavrne iz prevladujočih razlogov splošnega interesa, ki morajo biti primerni in nujno potrebni zaradi varstva splošnega interesa.

(5)Poklicna dejavnost po tem členu se opravlja pod poklicnim nazivom države pogodbenice izvora, razen če zakon določa drugače.

(6)Določbe tega člena ne veljajo za strokovnjake, ki jim je priznana poklicna kvalifikacija na podlagi 27., 31. ali 32. člena tega zakona.

Z odločbo o priznanju poklicnih kvalifikacij se strokovnjaku v Republiki Sloveniji omogoči dostop do reguliranega poklica, za katero je usposobljen v drugi državi pogodbenici, in sicer pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane Republike Slovenije, če so poklicne dejavnosti, ki jih poklic zajema, primerljive.

(1)Pristojni organ izda državljanom Republike Slovenije in osebam, ki so v Republiki Sloveniji pridobile poklicno kvalifikacijo, potrdila o tem, da so njihova dokazila o poklicnih kvalifikacijah navedena v Direktivi 2005/36/ES ali da so njihova dokazila o poklicnih kvalifikacijah v skladu z minimalnimi pogoji usposabljanja, ki jih določa Direktiva 2005/36/ES, ali da so skladna s pogoji, ki jih za pridobljene pravice določa Direktiva 2005/36/ES.

(2)Pristojni organ na njihovo vlogo izda potrdila strokovnjakom, ki so v Republiki Sloveniji pridobili poklicno kvalifikacijo ali opravljajo reguliran poklic oziroma poklicno dejavnost v Republiki Sloveniji oziroma izpolnjujejo pogoje zanj.

(3)Pristojni organ izda tudi potrdila o veljavnosti diplom in certifikatov o poklicnih kvalifikacijah, ki so jih državljani Republike Slovenije pridobili v republikah nekdanje SFRJ pred 25. junijem 1991 in ki so jih tuji državljani pridobili v nekdanji SRS pred 25. junijem 1991.

(4)Pri avtomatičnem priznavanju na podlagi 31. člena tega zakona pristojni organ poleg potrdila iz prejšnjega odstavka izda tudi potrdilo, da so državljani Republike Slovenije v republikah nekdanje SFRJ pred 25. junijem 1991 in da so tuji državljani v nekdanji SRS pred 25. junijem 1991 dejansko in zakonito opravljali dejavnosti na njihovem ozemlju vsaj tri zaporedna leta v petih letih pred datumom izdaje potrdila.

Potrdilo o poklicnih kvalifikacijah, ki ga je izdalo združenje ali organizacija v drugi državi pogodbenici, pooblaščeno za izdajanje takih dokazil svojim članom v državi pogodbenici, se šteje za ustrezno dokazilo o formalnih kvalifikacijah.

(1)Postopek za priznavanje poklicnih kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: postopek) se začne na zahtevo strokovnjaka (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), ki jo vloži pri pristojnem organu (v nadaljnjem besedilu: vloga). Vse zahteve, postopki in formalnosti v postopku se lahko vložijo elektronsko prek enotne kontaktne točke ali pristojnih organov. Roki iz 17. in 38. člena tega zakona začnejo teči ob vložitvi popolne vloge ali predložitvi katerega koli manjkajočega dokumenta vlagatelja enotni kontaktni točki ali neposredno pristojnemu organu.

(2)Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za izvajanje prilagoditvenega obdobja ali preizkusa poklicne usposobljenosti.

(3)Zoper odločbo pristojnega organa, na katerega je na podlagi zakona preneseno javno pooblastilo za vodenje postopkov in drugih nalog, določenih s tem zakonom, je možna pritožba na ministrstvo, ki je pristojno za regulacijo določenega poklica oziroma poklicne dejavnosti, če poseben zakon ne določa drugače. Zoper odločbo pristojnega ministrstva ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.

(4)Vlagatelj lahko vlogo iz prvega odstavka tega člena odda tudi na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva in pristojnih organov.

(1)Vloga vsebuje dokazilo o državljanstvu in dokazila o poklicni kvalifikaciji, zlasti o formalnih kvalifikacijah, poklicni usposobljenosti ter poklicnih izkušnjah, dokazilo o drugih kvalifikacijah, dokazila o vsebini in poteku usposabljanja ali kakršno koli drugo dokazilo, ki izkazuje vlagateljevo poklicno kvalifikacijo. Pristojni organ lahko pozove vlagatelja, da priskrbi dodatne informacije glede usposabljanja, če je to potrebno za ugotovitev možnih vsebinskih razlik glede na nacionalne zahteve. Če vlagatelj teh informacij ne more zagotoviti, jih pristojni organ pridobi od ustreznega pristojnega organa v državi pogodbenici izvora.

(2)Če se za državljane Republike Slovenije za dostop do reguliranega poklica zahteva dokazilo o dobrem imenu ali ugledu vlagatelja ali dokazilo, da zoper vlagatelja ni uveden stečajni postopek ali dokazilo o nekaznovanosti ali dokazilo, da vlagatelju ni bila izrečena začasna ali trajna prepoved opravljanja poklica, pristojni organ kot zadostno dokazilo upošteva potrdila, izdana v državi pogodbenici izvora ali v državi pogodbenici, iz katere prihaja vlagatelj, ki potrjujejo, da so pogoji izpolnjeni. Če država iz prejšnjega stavka takega dokumenta ne izdaja, zadošča izjava vlagatelja, dana pred pristojnim organom te države, ki potrjuje njeno verodostojnost, da so pogoji izpolnjeni.

(3)Če se za državljane Republike Slovenije za dostop do reguliranega poklica zahteva dokazilo o telesnem ali duševnem zdravju vlagatelja, pristojni organ kot zadostno dokazilo upošteva dokument, ki se v ta namen zahteva v državi pogodbenici izvora. Če država pogodbenica izvora navedenega dokumenta ne izda, se kot zadostno dokazilo upošteva potrdilo, ki ga izda ustrezen organ v državi pogodbenici gostiteljici.

(4)Če se za državljane Republike Slovenije za dostop do reguliranega poklica zahteva potrdilo o premoženjskem stanju vlagatelja ali potrdilo, da je vlagatelj zavarovan za odgovornost v skladu s predpisi o zavarovanju, pristojni organ kot zadostno dokazilo upošteva potrdilo, ki ga v ta namen izda banka oziroma zavarovalnica države pogodbenice izvora.

(5)Če se za državljane Republike Slovenije za dostop do reguliranega poklica zahteva, da slovesno zaprisežejo ali dajo zapriseženo izjavo in besedila te zaprisege ali izjave ni mogoče uporabiti za državljane drugih držav pogodbenic, pristojni organ zagotovi uporabo ustreznega enakovrednega besedila.

(6)Dokazila o poklicnih kvalifikacijah, ki jih izda tretja država, se obravnavajo kot dokazila o poklicnih kvalifikacijah, če ima vlagatelj tri leta poklicnih izkušenj na področju reguliranega poklica oziroma poklicne dejavnosti na ozemlju druge države pogodbenice, ki je priznala ta dokazila o poklicnih kvalifikacijah v skladu z Direktivo 2005/36/ES.

(7)Če upravičeno dvomi v veljavnost starejših dokazil, lahko pristojni organ zahteva, da dokazila iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena niso starejša od treh mesecev.

(1)V upravičenem dvomu lahko pristojni organ pri pristojnem organu druge države pogodbenice preveri verodostojnost dokazil, ki jih je vlogi priložil vlagatelj, in preveri izpolnjevanje minimalnih pogojev usposobljenosti za poklice iz 31. člena tega zakona oziroma dejavnosti, ki se v skladu s tem zakonom priznavajo avtomatično.

(2)Če dokazila o formalnih poklicnih kvalifikacijah vključujejo usposabljanje, ki ga je vlagatelj delno ali v celoti opravil v organizaciji, ustanovljeni v drugi državi pogodbenici, lahko pristojni organ Republike Slovenije, v upravičenem dvomu, pri pristojnem organu druge države pogodbenice, ki je izdal dokazila, preveri:

1.      ali je program usposabljanja v organizaciji, ki je izvedla usposabljanje, formalno potrdila izobraževalna organizacija, ustanovljena v državi pogodbenici, ki je izdala dokazilo;

2.      ali so izdana dokazila o formalnih kvalifikacijah enaka, kot če bi se program v celoti opravil v državi pogodbenici, ki je izdala dokazila;

3.      ali dokazila o formalnih kvalifikacijah podeljujejo enake pravice za opravljanje poklica na ozemlju države pogodbenice, ki je izdala dokazila.

(3)V upravičenem dvomu lahko pristojni organ od pristojnega organa v drugi državi pogodbenici zahteva potrditev dejstva, da vlagatelju ni bilo trajno ali začasno prepovedano opravljanje poklica zaradi kršitve, storjene v zvezi z opravljanjem poklica ali obsodbe zaradi kaznivega dejanja, povezanega z izvajanjem poklica oziroma poklicne dejavnosti.

(4)Izmenjava informacij med pristojnimi organi držav pogodbenic se v skladu s tem členom izvaja prek sistema IMI.

(1)Pristojni organ v petih delovnih dneh po prejemu nepopolne vloge pozove vlagatelja k dopolnitvi vloge.

(2)Pristojni organ izda odločbo in jo vroči vlagatelju najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko je prejel vlogo. V postopku splošnega sistema priznavanja poklicnih kvalifikacij ali v postopku priznavanja poklicnih izkušenj se zaradi zahtevnosti postopka rok lahko podaljša za največ en mesec.

(3)Če pristojni organ upravičeno dvomi v verodostojnost predloženih dokazil, lahko zahteva overjene kopije dokumentov, kar ne šteje za zahtevo po predložitvi manjkajočega dokumenta.

(1)Pristojni organ lahko v postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij zahteva mnenje pristojne zbornice ali drugega pristojnega organa oziroma organizacije, ki mora dati mnenje najpozneje v 20 dneh, sicer pristojni organ izda odločbo brez tega mnenja.

(2)Mnenje pristojne zbornice ali drugega pristojnega organa oziroma organizacije za pristojni organ pri izdaji odločbe ni zavezujoče.

(1)Določbe tega podpoglavja se uporabljajo za vse postopke priznavanja poklicnih kvalifikacij, če za posamezne regulirane poklice oziroma poklicne dejavnosti s tem ali z drugim zakonom ni določeno drugače.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se določbe tega podpoglavja uporabljajo tudi za odobritev delnega dostopa za trajno opravljanje poklica v skladu z 10. členom tega zakona.

Pristojni organ pri ugotavljanju pogojev za priznavanje poklicnih kvalifikacij in odločanju o uvedbi dopolnilnih ukrepov upošteva naslednje ravni poklicnih kvalifikacij:

1.      prva raven: potrdilo o kompetenci, ki potrjuje, da je imetnik pridobil splošno znanje na podlagi splošne osnovne ali srednje izobrazbe oziroma potrjuje, da je opravil program usposabljanja, ki ni del spričevala ali diplome, ali posebnega izpita brez predhodnega usposabljanja ali treh zaporednih let opravljanja poklica v državi pogodbenici v okviru zaposlitve s polnim delovnim časom ali enakovrednega obdobja opravljanja poklica v okviru zaposlitve s krajšim delovnim časom v predhodnih desetih letih;

2.      druga raven: spričevalo, ki potrjuje, da je imetnik uspešno zaključil:

-  srednješolski splošni program, ki ga je dopolnil s programom študija ali poklicnega usposabljanja oziroma s pripravništvom ali poklicno prakso, če se to zahteva, ali

-  srednješolski tehnični ali poklicni program, ki ga je dopolnil s programom študija ali poklicnega usposabljanja oziroma s pripravništvom ali poklicno prakso, če se to zahteva;

3.      tretja raven: diploma, ki dokazuje uspešno zaključeno:

-  usposabljanje na posrednješolski ravni, ki traja najmanj eno leto ali enakovredno obdobje s krajšim delovnim časom, za katerega je eden od pogojev za dostop praviloma uspešno opravljen srednješolski program, potreben za vpis na univerzo ali visokošolski zavod, ali opravljen srednješolskemu enakovreden program kakor tudi poklicno usposabljanje, ki se lahko zahteva poleg posrednješolskega programa, ali

-  regulirano izobraževanje in usposabljanje ali pri reguliranem poklicu poklicno usposabljanje s posebno strukturo, sposobnostmi, ki presegajo tiste, določene za stopnje, opredeljene v prejšnji točki, enakovredno ravni usposabljanja, določeni v prejšnji alineji, če tako usposabljanje zagotavlja primerljiv poklicni standard ter pripravi udeleženca usposabljanja za primerljivo raven odgovornosti in nalog, če je diplomi priloženo potrdilo države članice izvora;

4.      četrta raven: diploma, ki potrjuje, da je imetnik uspešno zaključil usposabljanje na posrednješolski ravni, ki traja vsaj tri leta in največ štiri leta ali enakovredno obdobje s krajšim delovnim časom in ki se lahko dodatno izrazi z enakovrednim številom kreditnih točk ECTS, na univerzi ali visokošolskem zavodu ali drugi ustanovi na enaki ravni in po potrebi uspešno opravljeno poklicno usposabljanje, zahtevano poleg posrednješolskega programa;

5.      peta raven: diploma, ki potrjuje uspešno zaključeno usposabljanje na posrednješolski ravni, ki traja vsaj štiri leta ali enakovredno obdobje s krajšim delovnim časom in ki se lahko dodatno izrazi z enakovrednim številom kreditnih točk ECTS, na univerzi ali visokošolskem zavodu ali drugi ustanovi na enaki ravni, in po potrebi uspešno opravljeno poklicno usposabljanje, zahtevano poleg posrednješolskega programa.

(1)Kot dokazilo o pridobljenih ravneh iz prejšnjega člena se upošteva vse listine, ki jih izda pristojni organ v drugi državi pogodbenici in potrjujejo uspešno opravljeno usposabljanje v drugi državi pogodbenici, redno ali s krajšim delovnim časom, v okviru ali zunaj formalnih programov, ter jih država pogodbenica prizna na enakovredni ravni in imetniku podeljujejo enake pravice dostopa do ali opravljanja poklica oziroma poklicne dejavnosti ali pomenijo pripravo za opravljanje poklica oziroma poklicne dejavnosti, vključno z zadevno ravnjo.

(2)Poklicna kvalifikacija, ki strokovnjaku da pravice na podlagi zakona oziroma drugih predpisov, čeprav ne izpolnjuje zahtev, določenih z zakonom in drugimi predpisi, ki veljajo v državi pogodbenici izvora za dostop do poklica oziroma poklicne dejavnosti in njegovega opravljanja, zlasti ob spremembi zahtevane ravni, se šteje za ustrezno dokazilo o formalnih kvalifikacijah pod enakimi pogoji, kot so določeni v prejšnjem odstavku.

(1)Vlagatelju je dovoljeno opravljanje reguliranega poklica pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane Republike Slovenije, če ima potrdilo o kompetenci ali dokazilo o formalnih kvalifikacijah iz 20. člena tega zakona, ki ga druga država pogodbenica zahteva za opravljanje zadevnega poklica oziroma dejavnosti na njenem ozemlju.

(2)Opravljanje poklica v skladu s prejšnjim odstavkom se dovoli tudi vlagatelju, ki je opravljal zadevni poklic s polnim delovnim časom eno leto ali enakovredno obdobje s krajšim delovnim časom v obdobju predhodnih deset let v drugi državi pogodbenici, ki tega poklica ne regulira, in ima potrdilo o kompetenci ali dokazilo o formalnih kvalifikacijah pristojnega organa te države, ki potrjuje, da je vlagatelj usposobljen za opravljanje zadevnega poklica. Če dokazilo o formalnih kvalifikacijah potrjuje regulirano izobraževanje in usposabljanje, vlagatelju ni treba izkazati pogoja enoletnega opravljanja poklica oziroma poklicne dejavnosti.

(3)Pristojni organ pri odločanju upošteva raven, ki jo je na podlagi 20. člena tega zakona potrdila država pogodbenica izvora, in potrdilo, s katerim država pogodbenici izvora potrjuje, da je regulirano izobraževanje in usposabljanje ali poklicno usposabljanje s posebno strukturo iz druge alineje 3. točke 20. člena tega zakona enakovredno ravni iz prve alineje 3. točke 20. člena tega zakona.

(4)Ne glede na določbe tega člena lahko pristojni organ zavrne priznanje reguliranega poklica, če potrdilo o kompetenci potrjuje raven iz 1. točke 20. člena tega zakona, Republika Slovenija pa za opravljanje navedenega poklica zahteva raven iz 5. točke 20. člena tega zakona.

(1)Ne glede na prejšnji člen lahko pristojni organ od vlagatelja zahteva, da opravi enega od dopolnilnih ukrepov za priznanje njegovih poklicnih kvalifikacij, in sicer preizkus poklicne usposobljenosti ali prilagoditveno obdobje v trajanju do treh let, če:

1.      opravljeno usposabljanje vlagatelja na podlagi dokazil o formalnih kvalifikacijah zajema vsebine, ki se znatno razlikujejo od vsebin, ki se za opravljanje poklica zahtevajo v Republiki Sloveniji;

2.      reguliran poklic v Republiki Sloveniji obsega eno ali več poklicnih dejavnosti, ki ne obstajajo v primerljivem poklicu v državi pogodbenici izvora, in zahtevano usposabljanje v Republiki Sloveniji obsega vsebine, ki se znatno razlikujejo od vsebin, opredeljenih v potrdilu o kompetenci ali dokazilu o formalnih kvalifikacijah.

(2)Za znatno razlikovanje gre, če so vsebine bistvenega pomena za opravljanje poklica, usposabljanje, ki ga je opravil vlagatelj, pa se glede teh vsebin pomembno razlikuje od usposabljanja, ki ga zahteva Republika Slovenija.

(3)Pristojni organ pri odločanju o dopolnilnih ukrepih upošteva načelo sorazmernosti, zlasti preveri znanje, veščine in kompetence, ki jih je vlagatelj pridobil na podlagi poklicnih izkušenj ali vseživljenjskega učenja, ki jih je ovrednotil in potrdil pristojni organ v kateri koli državi pogodbenici ali v tretji državi in zajemajo vsebine, ki se znatno razlikujejo.

(4)O dopolnilnem ukrepu odloči pristojni organ z odločbo, ki vsebuje raven poklicne kvalifikacije, zahtevano v Republiki Sloveniji, raven poklicne kvalifikacije vlagatelja iz 20. člena tega zakona, vsebine, ki se znatno razlikujejo, razloge, zaradi katerih teh vsebin ne morejo nadomestiti znanje, veščine in kompetence iz prejšnjega odstavka, in rok za opravo dopolnilnih ukrepov.

(5)Pristojni organ v odločbi določi tudi pogoje za opravljanje prilagoditvenega obdobja (čas trajanja in program ter morebitno dopolnitev z dodatnim izobraževanjem) in pogoje za preizkus poklicne usposobljenosti, vlagatelj pa izbere enega od dopolnilnih ukrepov. V odločbi se opredelijo tudi merila za oceno uspešnosti opravljanja dopolnilnega ukrepa.

(1)Vlagatelj po prejemu odločbe iz prejšnjega člena obvesti pristojni organ o dopolnilnem ukrepu, ki ga je izbral.

(2)Če vlagatelj izbere prilagoditveno obdobje, pristojnemu organu predloži dokazila o tem, kje bo opravljal prilagoditveno obdobje in pod čigavim vodstvom. Pristojni organ potrdi opravljanje prilagoditvenega obdobja najpozneje v osmih dneh po prejemu vlagateljevega obvestila.

(3)Med prilagoditvenim obdobjem vlagatelj opravlja poklic oziroma poklicno dejavnost pod vodstvom usposobljenega strokovnjaka, ki ga je s sklepom potrdil pristojni organ.

(4)Preizkus poklicne usposobljenosti se opravi najpozneje šest mesecev po vročitvi odločbe iz četrtega odstavka prejšnjega člena.

(1)Če pristojni organ oceni, da za opravljanje določenega reguliranega poklica vlagatelj ne more izbirati med dopolnilnima ukrepoma iz 23. člena tega zakona, o tem vnaprej obvesti Evropsko komisijo in druge države pogodbenice ter svoje razloge utemelji.

(2)Ne glede na prejšnji člen pristojni organ določi dopolnilni ukrep, ki ga mora opraviti vlagatelj:

1.      pri reguliranih poklicih, za katerih opravljanje je potrebno natančno poznavanje veljavne zakonodaje v Republiki Sloveniji in veliki meri obsegajo pravno svetovanje oziroma pomoč glede te zakonodaje;

2.      če vlogo za priznavanje poklicnih kvalifikacij vloži imetnik poklicne kvalifikacije iz 1. ravni 20. člena tega zakona, zahtevana poklicna kvalifikacija pa je v Republiki Sloveniji uvrščena na 3. raven 20. člena tega zakona;

3.      če vlogo za priznavanje poklicnih kvalifikacij vloži imetnik poklicne kvalifikacije iz 2. ravni 20. člena tega zakona, zahtevana poklicna kvalifikacija pa je v Republiki Sloveniji uvrščena na 4. ali 5. raven 20. člena tega zakona;

4.      ko vlagatelj ne izpolnjuje pogojev za avtomatično priznanje:

-  za zdravnike z osnovno usposobljenostjo, zdravnike specialiste, diplomirane medicinske sestre, doktorje dentalne medicine, doktorje dentalne medicine specialiste, veterinarje, diplomirane babice, magistre farmacije in arhitekte, kadar vlagatelj ne izpolnjuje zahtev za učinkovito in zakonito opravljanje poklica na podlagi pridobljenih pravic, določenih v Direktivi 2005/36/ES,

-  za arhitekte, kadar ima vlagatelj dokazila o formalni kvalifikaciji, ki niso navedena v točki 5.7 priloge V Direktive 2005/36/ES,

-  za zdravnike in doktorje dentalne medicine, ki imajo dokazilo o formalnih kvalifikacijah specializacije po opravljanem usposabljanju, na podlagi katerega se pridobi naziv s seznama v točkah 5.1.1 in 5.3.2 priloge V Direktive 2005/36/ES,

-  za medicinske sestre specialistke, kadar le-te zaprosijo za priznavanje, kjer take poklicne dejavnosti opravljajo diplomirane medicinske sestre ali medicinske sestre specialistke, ki so po opravljenem usposabljanju pridobile naziv s seznama v točki 5.2.2 priloge V Direktive 2005/36/ES,

-  za državljane tretjih držav, ki so pridobili poklicno kvalifikacijo v državi, ki ni država pogodbenica, vendar so jim bila dokazila o formalnih kvalifikacijah že predhodno priznana v eni od držav pogodbenic in imajo najmanj tri leta poklicnih izkušenj v tem poklicu na ozemlju države, ki jim je dokazila o formalnih kvalifikacijah priznala;

5.      opravljanja dejavnosti, naštetih v prilogi IV Direktive 2005/36/ES, kadar vlagatelj ne izpolnjuje zahtev, določenih v 28., 29. in 30. členu tega zakona, in predvideva, da bo kot samozaposlena oseba ali poslovodni organ podjetja opravljal dejavnosti, za katere je potrebno poznavanje ter uporaba veljavnih predpisov v Republiki Sloveniji, če se za dostop do teh dejavnosti enako zahteva tudi za državljane Republike Slovenije.

(3)Ne glede na peti odstavek 23. člena tega zakona lahko pristojni organ od vlagatelja zahteva opravo obeh dopolnilnih ukrepov, kadar vlogo za priznavanje poklicnih kvalifikacij vloži imetnik poklicne kvalifikacije iz 1. ravni 20. člena tega zakona, zahtevana poklicna kvalifikacija pa je v Republiki Sloveniji uvrščena na 4. raven 20. člena tega zakona.

(1)Pristojni organ izda vlagatelju odločbo o priznanju njegovih poklicnih kvalifikacij za opravljanje posameznega reguliranega poklica v Republiki Sloveniji:

1.      če na podlagi vloge ugotovi, da vlagateljeve poklicne kvalifikacije ustrezajo poklicnim kvalifikacijam, ki jih za opravljanje posameznega reguliranega poklica oziroma poklicne dejavnosti zahtevajo predpisi Republike Slovenije, ali

2.      ko mu vlagatelj predloži dokazilo o uspešno opravljenem prilagoditvenem obdobju ali preizkusu poklicne usposobljenosti.

(2)Pravico do opravljanja določenega reguliranega poklica v Republiki Sloveniji pridobi vlagatelj takrat, ko izpolni še druge pogoje, določene z zakonom.

(3)Če poklicna kvalifikacija toliko odstopa, da s preizkusom poklicne usposobljenosti ali s prilagoditvenim obdobjem ni mogoče pridobiti ustrezne kvalifikacije v Republiki Sloveniji, ali če vlagatelj v roku ne opravi dopolnilnih ukrepov, pristojni organ z odločbo vlogo vlagatelja zavrne.

Če je v Republiki Sloveniji kot pogoj za dostop do dejavnosti s seznama v prilogi IV Direktive 2005/36/ES ali za njeno opravljanje določeno splošno, poslovno ali poklicno znanje in veščine, pristojni organ prizna predhodno opravljanje dejavnosti v drugi državi pogodbenici za zadosten dokaz o tem znanju in veščinah pod pogojem, da je vlagatelj to dejavnost opravljal v skladu z 28., 29. ali 30. členom tega zakona.

(1)Vlagatelj izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti s seznama I priloge IV Direktive 2005/36/ES, če je to dejavnost predhodno opravljal:

1.      šest zaporednih let kot samozaposlena oseba ali poslovodni organ podjetja;

2.      tri zaporedna leta kot samozaposlena oseba ali poslovodni organ podjetja, če vlagatelj dokaže, da se je vsaj tri leta predhodno usposabljal v zadevni dejavnosti, kar dokazuje s potrdilom, ki ga priznava država pogodbenica ali kar pristojni organ šteje za zadostno;

3.      štiri zaporedna leta kot samozaposlena oseba ali poslovodni organ podjetja, če vlagatelj dokaže, da se je vsaj dve leti predhodno usposabljal v zadevni dejavnosti, kar dokazuje s potrdilom, ki ga priznava država pogodbenica ali kar pristojni organ šteje za zadostno;

4.      tri zaporedna leta kot samozaposlena oseba, če vlagatelj dokaže, da je opravljal zadevno dejavnost kot zaposlena oseba vsaj pet let, ali

5.      pet zaporednih let kot vodilni delavec, od katerih je vsaj tri leta opravljal tehnične naloge in je bil odgovoren za vsaj en oddelek v podjetju, če vlagatelj dokaže, da se je vsaj tri leta predhodno usposabljal v zadevni dejavnosti, kar dokazuje s potrdilom, ki ga priznava država pogodbenica ali kar pristojni organ šteje za zadosten dokaz.

(2)V primerih iz 1. in 4. točke prejšnjega odstavka mora vlagatelj dokazati, da poklicne dejavnosti ni prenehal opravljati več kot deset let pred datumom vložitve vloge pri pristojnem organu.

(1)Vlagatelj izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti s seznama II priloge IV Direktive 2005/36/ES, če je to dejavnost predhodno opravljal:

1.      pet zaporednih let kot samozaposlena oseba ali poslovodni organ podjetja;

2.      tri zaporedna leta kot samozaposlena oseba ali poslovodni organ podjetja, kadar vlagatelj dokaže, da se je vsaj tri leta predhodno usposabljal v zadevni dejavnosti, kar dokazuje s potrdilom, ki ga priznava država pogodbenica ali kar pristojni organ šteje za zadostno;

3.      štiri zaporedna leta kot samozaposlena oseba ali poslovodni organ podjetja, če vlagatelj dokaže, da se je vsaj dve leti predhodno usposabljal v zadevni dejavnosti, kar dokazuje s potrdilom, ki ga priznava država pogodbenica ali kar pristojni organ šteje za zadostno;

4.      tri zaporedna leta kot samozaposlena oseba ali poslovodni organ podjetja, če vlagatelj dokaže, da je opravljal zadevno dejavnost kot zaposlena oseba vsaj pet let; pet zaporednih let kot zaposlena oseba, če vlagatelj dokaže, da se je vsaj tri leta predhodno usposabljal v zadevni dejavnosti, kar dokazuje s potrdilom, ki ga priznava država pogodbenica ali kar pristojni organ šteje za zadostno, ali

5.      šest zaporednih let kot zaposlena oseba, če vlagatelj dokaže, da se je vsaj dve leti predhodno usposabljal v zadevni dejavnosti, kar dokazuje s potrdilom, ki ga priznava država pogodbenica ali kar pristojni organ šteje za zadostno.

(2)V primerih iz 1. in 4. točke prejšnjega odstavka mora vlagatelj dokazati, da poklicne dejavnosti ni prenehal opravljati več kot deset let pred datumom vložitve vloge pri pristojnem organu.

(1)Vlagatelj izpolnjuje pogoje za opravljanje poklicne dejavnosti s seznama II priloge IV Direktive 2005/36/ES, če je to dejavnost predhodno opravljal:

1.      tri zaporedna leta kot samozaposlena oseba ali poslovodni organ podjetja;

2.      dve zaporedni leti kot samozaposlena oseba ali poslovodni organ podjetja, če vlagatelj dokaže, da se je predhodno usposabljal v zadevni dejavnosti, kar dokazuje s potrdilom, ki ga priznava država pogodbenica ali kar pristojni organ šteje za zadostno;

3.      dve zaporedni leti kot samozaposlena oseba ali poslovodni organ podjetja, če vlagatelj dokaže, da je opravljal zadevno dejavnost kot zaposlitev vsaj tri leta, ali

4.      tri zaporedna leta kot zaposlena oseba, če vlagatelj dokaže, da se je predhodno usposabljal v zadevni dejavnosti, kar dokazuje s potrdilom, ki ga priznava država pogodbenica ali kar pristojni organ šteje za zadostno.

(2)V primerih iz 1. in 4. točke prejšnjega odstavka mora vlagatelj dokazati, da poklicne dejavnosti ni prenehal opravljati več kot deset let pred datumom vložitve vloge pri pristojnem organu.

Pristojni organ prizna poklicno kvalifikacijo vlagatelju, ki izpolnjuje minimalne pogoje usposobljenosti, določene z zakonom ali drugimi predpisi, in jih izkazuje z dokazili o formalnih kvalifikacijah, navedenih v prilogi V Direktive 2005/36/ES za poklice zdravnik, zdravnik specialist, diplomirana medicinska sestra, diplomirana babica, doktor dentalne medicine, doktor dentalne medicine specialist, veterinar, magister farmacije in arhitekt.

(1)Za pospeševanje mobilnosti in spodbujanje avtomatičnega priznavanja poklicnih kvalifikacij Direktiva 2005/36/ES uvaja skupna načela usposabljanja, kamor spadajo skupni okvir za usposabljanje in skupni preizkusi usposobljenosti.

(2)Pogoje za izvajanje in dostop do skupnih načel usposabljanja določa Direktiva 2005/36/ES.

(1)Ponudnik storitev, ki je za njihovo opravljanje ustanovljen v državi pogodbenici sedeža in storitve opravlja v tej državi, lahko iste storitve v Republiki Sloveniji opravlja občasno ali začasno, če niso v nasprotju s predpisi Republike Slovenije.

(2)Če poklic v državi pogodbenici sedeža ni reguliran, ponudnik storitev lahko opravlja te storitve v Republiki Sloveniji, če jih je v eni ali več državah članicah opravljal vsaj eno leto v obdobju zadnjih desetih let. Pogoja iz prejšnjega stavka ponudniku ni treba izpolnjevati, če je v državi pogodbenici sedeža regulirano izobraževanje in usposabljanje za ta poklic, ki ga ponudnik izpolnjuje.

(3)Pristojni organ v postopku obravnave prijave za občasno oziroma začasno opravljanje storitev oceni naravo opravljanja storitev za vsak primer posebej, pri čemer upošteva predvsem trajanje, pogostost, rednost in stalnost storitev.

(4)Za ponudnika storitev veljajo glede njegovih poklicnih kvalifikacij, načina opravljanja dejavnosti oziroma poklica, etične, strokovne in kazenske ter materialne odgovornosti, zavarovalnega kritja ali drugih načinov osebnega ali kolektivnega zavarovanja v zvezi s poklicno dejavnostjo oziroma opravljanjem poklica enaki predpisi, kot veljajo za strokovnjake, ki trajno opravljajo enak poklic oziroma poklicno dejavnost.

(5)Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi za vloge za delni dostop za opravljanje začasnih in občasnih storitev pri poklicih oziroma poklicnih dejavnostih, ki lahko povzročijo resno škodo za javno zdravje ali varnost in so kot taki opredeljeni v zakonu ter se ne priznavajo po postopku iz 27., 31. ali 32. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: tvegane storitve).

Pristojni organ od ponudnika storitev s sedežem v drugi državi pogodbenici ne sme zahtevati včlanitve v strokovno združenje ali zbornico v Republiki Sloveniji, čeprav je tak pogoj predpisan za državljane Republike Slovenije, lahko pa zahteva začasno registracijo, če ponudniku storitev to ne povzroča dodatnih stroškov. Pristojni organ avtomatično začasno registrira strokovnjaka na podlagi prijave in potrebnih dokumentov ali pošlje prijavo strokovnemu združenju ali zbornici. Začasna registracija velja za čas veljavnosti prijave ponudnika.

(1)Če zakon tako določa, ponudnik storitev vloži prijavo pri pristojnem organu pred prvim opravljanjem storitev v Republiki Sloveniji in vsakokrat, ko se bistveno spremenijo njegove okoliščine za opravljanje storitve.

(2)Ponudnik storitev lahko prijavo iz prejšnjega odstavka odda na obrazcu, ki ga na spletni strani objavi ministrstvo, in priloži zahtevano dokumentacijo.

(3)Prijava iz prvega odstavka tega člena zajema osebne podatke ponudnika storitev, in sicer osebno ime, naslov prebivališča, spol, datum, kraj in državo rojstva, državljanstvo in številko potnega lista, naziv reguliranega poklica, ki jo izvaja ponudnik storitev, podatke o zavarovalnem kritju ali drugih načinih osebnega ali kolektivnega zavarovanja v zvezi s poklicno odgovornostjo ter navedbo reguliranega poklica oziroma dejavnosti, ki jo namerava ponudnik storitev izvajati.

(4)Pristojni organ lahko zahteva, da se prijavi priložijo še naslednji dokumenti:

1.      potrdilo o državljanstvu ponudnika storitev;

2.      potrdilo, da ponudnik storitev izpolnjuje pogoje za opravljanje storitev v skladu s predpisi države pogodbenice sedeža in da mu izvajanje teh storitev ni prepovedano, niti začasno;

3.      dokazila o poklicnih kvalifikacijah;

4.      v primeru iz drugega odstavka 33. člena tega zakona dokazila, da je ponudnik storitev opravljal tako storitev vsaj eno leto v obdobju predhodnih deset let;

5.      za poklice na področju varovanja in v zdravstvenem sektorju ter za poklice, povezane z vzgojo in izobraževanjem otrok, dokazilo o nekaznovanosti ter potrdilo o tem, da ponudniku storitev niti začasno niti dokončno niso odvzete pravice do opravljanja poklica, če je tako dokazilo zahtevano tudi za državljane Republike Slovenije;

6.      izjava ponudnika storitve o znanju jezika za poklice, ki vplivajo na varnost pacientov, če je znanje jezika potrebno za izvajanje poklica v Republiki Sloveniji;

7.      potrdilo o naravi in trajanju dejavnosti, ki ga izda pristojni organ ali organ države pogodbenice sedeža, za poklice, ki se v skladu s tem zakonom priznavajo na podlagi poklicnih izkušenj in za katere se pred prvim opravljanjem storitev zahteva preverjanje iz 37. člena tega zakona.

(5)Pristojni organ prijavi ponudnika storitev, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Prijava je veljavna eno leto, po izteku tega roka pa jo ponudnik, ki želi še naprej opravljati občasne ali začasne storitve v Republiki Sloveniji, podaljša v skladu z določbami tega člena.

(6)Kot prijava po tem členu šteje tudi vloga za izdajo izkaznice, vložena za opravljanje občasnih in začasnih storitev.

(1)Storitve se opravljajo pod nazivom poklica države pogodbenice sedeža ponudnika storitev. Če v tej državi naziv poklica ne obstaja, ponudnik storitev v jeziku države pogodbenice sedeža navede svoje formalne kvalifikacije. Če gre za poklice, ki se priznavajo na podlagi 31. člena tega zakona, se storitve izjemoma opravljajo pod nazivom poklica Republike Slovenije.

(2)Naziv poklica iz prejšnjega odstavka se navaja v jeziku države pogodbenice sedeža tako, da ne pride do zamenjave z nazivom poklica oziroma poklicne dejavnosti Republike Slovenije.

(1)Pristojni organ lahko pred prvim opravljanjem tveganih storitev preveri poklicno kvalifikacijo ponudnika storitev po postopku iz 19. člena tega zakona. Če pristojni organ ugotovi, da ponudnik storitev izpolnjuje pogoje, izda dovoljenje.

(2)Namen predhodnega preverjanja poklicnih kvalifikacij je preprečitev resne škode za zdravje ali varnost prejemnika storitev zaradi neustrezne poklicne kvalifikacije ponudnika, pri čemer preverjanje ne sme presegati okvirov, ki so potrebni za dosego navedenega namena.

(1)Pristojni organ v enem mesecu po prejemu prijave in vseh priloženih dokumentov obvesti ponudnika storitev, da se njegova poklicna kvalifikacija ne bo preverjala, ali ga pozove, da opravi preizkus usposobljenosti ali mu dovoli opravljanje storitev.

(2)Če pristojni organ zaradi utemeljenih razlogov ne more odločiti v roku iz prejšnjega odstavka, o tem v istem roku obvesti ponudnika. Pristojni organ v enem mesecu po obvestilu odpravi razloge za zamudo in odloči v skladu s prejšnjim odstavkom v nadaljnjih dveh mesecih.

(3)Če je razlika med poklicno kvalifikacijo ponudnika storitev in usposobljenostjo, ki se zahteva v Republiki Sloveniji, tako velika, da ogroža javno zdravje ali varnost, pristojni organ ponudniku omogoči, da v določenem roku s preizkusom poklicne usposobljenosti izkaže, da je pridobil manjkajoča znanja, spretnosti in kompetence.

(4)Pristojni organ izda ponudniku storitev dovoljenje za začasno oziroma občasno opravljanje storitev v enem mesecu od prejema dokazila o uspešno opravljenem preizkusu poklicne usposobljenosti oziroma pridobljenih manjkajočih znanjih, spretnostih in kompetencah.

(5)Če pristojni organ ne odloči v rokih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, se z iztekom roka šteje, da je dovoljenje za začasno oziroma občasno opravljanje storitev izdano in ponudnik lahko začne opravljati storitve.

(6)Pri priznanju poklicnih kvalifikacij po določbah prejšnjega in tega člena ponudnik opravlja storitve pod nazivom reguliranega poklica oziroma poklicne dejavnosti, ki se uporablja v Republiki Sloveniji.

Pristojni organ lahko v upravičenem dvomu zaprosi pristojne organe države pogodbenice sedeža, da mu sporočijo kakršne koli informacije, povezane z zakonitostjo ustanovitve ponudnika storitev in ustreznostjo izvajanja njegovih storitev, kakor tudi o disciplinski ali poklicni nekaznovanosti. Pristojni organ lahko pristojne organe države pogodbenice sedeža zaprosi za informacije o programih izobraževanja, ki jih je opravil ponudnik storitev, in sicer v takem obsegu, da lahko oceni pomembne razlike, ki bi lahko škodile javnemu zdravju ali varnosti.

(1)Ponudnik storitev, ki v Republiki Sloveniji opravlja storitve na podlagi naziva poklica države pogodbenice sedeža ali formalnih kvalifikacij ponudnika storitev, mora na zahtevo pristojnega organa oziroma prejemnika storitev prejemnika storitev obvestiti o:

1.      registru, v katerem je vpisan, številki registracije ali drugem načinu ugotavljanja identitete v registru, če je ponudnik storitev vpisan v poslovni ali drug javni register;

2.      imenu in naslovu pristojnega organa, ki je v državi pogodbenici sedeža odobril dejavnost;

3.      poklicnem združenju ali drugem organu, pri katerem je registriran ponudnik storitve;

4.      nazivu poklica ali poklicne dejavnosti oziroma poklicnih kvalifikacijah ponudnika storitev in državi pogodbenici, ki jih je podelila;

5.      identifikacijski številki za davek na dodano vrednost v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost, če izvajalec storitev opravlja dejavnost, ki je predmet tega davka;

6.      zavarovalnem kritju ali drugih načinih osebnega ali kolektivnega zavarovanja v zvezi s poklicno odgovornostjo.

(2)Prejemniki storitev imajo zoper ponudnika storitev možnost pritožbe v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, oziroma možnost sodnega varstva po splošnih načelih obligacijskega prava.

Evropska poklicna izkaznica (v nadaljnjem besedilu: izkaznica) je elektronsko potrdilo, ki dokazuje, da strokovnjak izpolnjuje vse pogoje, potrebne za začasno ali občasno opravljanje storitev v državah pogodbenicah ali za priznanje poklicnih kvalifikacij za trajno opravljanje reguliranega poklica v državah pogodbenicah.

(1)Vlogo za izdajo izkaznice lahko vloži strokovnjak, ki je poklicne kvalifikacije pridobil v Republiki Sloveniji ali je kvalificiran in izpolnjuje vse pogoje za opravljanje poklica v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj za izdajo izkaznice), in sicer za poklice, za katere je tako določeno z izvedbenimi akti Evropske komisije.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko imetnik poklicne kvalifikacije namesto vloge za izkaznico vloži vlogo za priznanje poklicne kvalifikacije po postopku iz III. ali IV. poglavja tega zakona.

(3)Vloga za izdajo izkaznice se odda prek elektronskega obrazca. Pristojni organ obravnava vloge za izdajo izkaznice, ki jih predložijo osebe iz prvega odstavka tega člena, in vloge, ki jih prek sistema IMI pošljejo druge države pogodbenice.

(4)Pridobitev izkaznice ne nadomesti predhodne registracije ali dovoljenja, kadar so zahteve po registraciji ali dovoljenju veljale pred uvedbo evropske poklicne izkaznice za zadevni poklic.

(5)Če posamezen poklic, za katerega je predvidena izdaja izkaznice, ni reguliran, naloge pristojnega organa v zvezi z izdajo izkaznice opravlja kontaktni center iz 54. člena tega zakona.

(1)Pristojni organ v petih delovnih dneh po prejemu vloge za izdajo izkaznice potrdi njen prejem ali pozove vlagatelja za izdajo izkaznice k dopolnitvi vloge, če je ta pomanjkljiva.

(2)Pristojni organ preveri, ali je vlagatelj za izdajo izkaznice v Republiki Sloveniji zakonito ustanovljen in ali so vsi dokumenti, izdani v Republiki Sloveniji, veljavni in verodostojni. Če obstaja upravičen dvom, se pristojni organ posvetuje z organom, ki je izdal dokumente, oziroma lahko od vlagatelja za izdajo izkaznice zahteva overjene kopije dokumentov.

(3)Pristojni organ pri ponovni vlogi za izkaznico ne sme zahtevati dokumentov, ki jih sistem IMI že vsebuje in so še veljavni.

(4)Overjena kopija dokumenta se zahteva v skladu s pogoji iz prvega in drugega odstavka 15. člena Uredbe 2015/983.

(1)Izkaznico za opravljanje občasnih ali začasnih storitev v državi pogodbenici gostiteljici izda pristojni organ Republike Slovenije v skladu z določbami tega poglavja.

(2)Pristojni organ izda izkaznico za začasno ali občasno opravljanje storitev najpozneje v 15 delovnih dneh od prejema popolne vloge. Izkaznico pošlje vlagatelju za izdajo izkaznice in o tem obvesti pristojni organ države pogodbenice gostiteljice.

(3)Če pristojni organ o vlogi ne odloči v roku iz prejšnjega odstavka, ima vlagatelj za izdajo izkaznice pravico do pritožbe oziroma upravnega spora v skladu s 14. členom tega zakona.

(4)Izkaznica velja 18 mesecev od dneva izdaje. Če želi imetnik izkaznice storitve opravljati tudi po preteku tega obdobja, o tem obvesti pristojni organ, ki po izvedenem preverjanju izpolnjevanja pogojev podaljša njeno veljavnosti za nadaljnjih 18 mesecev. Imetnik izkaznice je dolžan sporočiti vsako spremembo okoliščin, ki vplivajo na njegovo pravico do opravljanja storitev. Pristojni organ spremenjeno izkaznico pošlje pristojnim organom držav pogodbenic gostiteljic.

(5)Vlogo za spremembo vloži tudi imetnik izkaznice za opravljanje storitev v drugih državah pogodbenicah, za katere mu izkaznica še ni izdana. Pristojni organ posodobljeno izkaznico pošlje zadevnim državam pogodbenicam gostiteljicam.

(1)Če vlagatelj za izdajo izkaznice vloži vlogo za trajno opravljanje poklica oziroma ali opravljanje tveganih storitev v državi pogodbenici gostiteljici, pristojni organ Republike Slovenije izvede pripravljalna dejanja in vlogo pošlje pristojnemu organu države pogodbenice gostiteljice.

(2)Pristojni organ v enem mesecu od vložitve popolne vloge za izdajo izkaznice iz prejšnjega odstavka preveri verodostojnost in veljavnost dokumentov v sistemu IMI. Rok začne teči od dneva popolne vloge oziroma po preteku petih delovnih dni, če dopolnitev ni bila zahtevana.

(3)Pristojni organ vlogo takoj po preteku roka iz prejšnjega odstavka pošlje pristojnemu organu države pogodbenice gostiteljice in istočasno o tem obvesti vlagatelja za izdajo izkaznice.

(4)Če pristojni organ ne izvede pripravljalnih dejanj v rokih iz prejšnjih odstavkov, ima vlagatelj za izdajo izkaznice pravico do pritožbe oziroma upravnega spora v skladu s 14. členom tega zakona.

(1)Vloge za izdajo izkaznice za trajno opravljanje poklica ali opravljanje tveganih storitev, prejetih prek sistema IMI iz drugih držav pogodbenic, se obravnavajo kot vloge za priznanje poklicnih kvalifikacij v skladu s tem zakonom.

(2)Pristojni organ odloči o izdaji izkaznice v enem mesecu od prejema vloge od države pogodbenice izvora za priznanje poklica oziroma poklicne dejavnosti iz 27., 31. in 32. člena tega zakona.

(3)Če je vložena vloga za trajno opravljanje poklica ali začasno ali občasno opravljanje tveganih storitev, ali če pristojni organ ugotovi, da bodo potrebni dopolnilni ukrepi za priznanje poklicne kvalifikacije, v dveh mesecih odloči o izdaji izkaznice oziroma v istem roku odloči o uvedbi dopolnilnih ukrepov.

(4)Pristojni organ lahko od države pogodbenice izvora zahteva, da mu najpozneje v desetih delovnih dneh pošlje dodatne informacije ali predloži overjeno kopijo dokazil, pri čemer mora upoštevati roke za odločitev iz drugega in tretjega odstavka tega člena.

(5)Če pristojni organ ne prejme zahtevanih podatkov ali dokazil, ki jih zahteva v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, od države pogodbenice izvora ali vlagatelja za izdajo izkaznice, zavrne izdajo izkaznice.

(6)Če pristojni organ ne odloči o izdaji izkaznice v rokih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ali ne organizira preizkusa poklicne usposobljenosti v skladu s tretjim odstavkom 38. člena tega zakona, je izkaznica izdana in se prek sistema IMI avtomatično pošlje vlagatelju za izdajo izkaznice.

(7)Rok za odločitev iz drugega in četrtega odstavka tega člena se lahko podaljša za največ 14 dni, če je to nujno potrebno iz razlogov javnega zdravja ali zaradi varnosti prejemnikov storitev. O podaljšanju roka pristojni organ izda sklep, v katerem navede razloge za odločitev.

(8)Vlagatelj za izdajo izkaznice ima zoper odločbo o zavrnitvi izdaje izkaznice možnost pritožbe ali upravnega spora v skladu s 14. členom tega zakona.

(1)Za preverjanje pravice imetnika izkaznice do opravljanja poklica, za katerega je bila izkaznica izdana, ima pristojni organ pravico dostopa do podatkov o imetnikih izkaznice v sistemu IMI skladno z Uredbo št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in določbami tega zakona.

(2)Podatki o imetnikih izkaznice iz prejšnjega odstavka zajemajo osebno ime, datum in kraj rojstva, poklic, formalne kvalifikacije, vključene pristojne organe, številko izkaznice, varnostne zahteve in navedbo veljavne osebne izkaznice ali potnega lista. Podatki o pridobljenih poklicnih izkušnjah ali opravljenih dopolnilnih ukrepih imetnika izkaznice se vključijo v sistem IMI.

(3)Osebni podatki v sistemu IMI se smejo obdelovati, dokler je to potrebno za postopek priznavanja in za dokazilo priznanja ali prenosa prijave začasnega ali občasnega opravljanja storitev skladno s 14. členom Uredbe št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg. Imetnik izkaznice lahko kadarkoli zahteva popravek netočnih ali nepopolnih podatkov, izbris ali blokado njegovih podatkov v sistemu IMI. Imetnika o tej pravici obvesti pristojni organ ob izdaji izkaznice in nato vsaki dve leti.

(4)Če imetnik izkaznice zaprosi za izbris podatkov v sistemu IMI, povezanih z izkaznico, izdano za trajno opravljanje poklica ali začasno oziroma občasno izvajanje tveganih storitev iz prejšnjega člena, pristojni organ imetniku poklicne kvalifikacije izda dokazilo o priznanju njegove poklicne kvalifikacije in prekliče izkaznico.

(5)Pristojni organ zagotovi, da lahko vsak kadarkoli preveri verodostojnost in veljavnost izkaznice, ki jo predloži imetnik izkaznice.

(1)Organ, ki je imetniku izkaznice izrekel varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica ali disciplinski oziroma drug ukrep, ki mu prepoveduje ali omejuje opravljanje poklica, o tem nemudoma obvesti pristojni organ za posamezen poklic.

(2)Pristojni organ v sistem IMI vnese podatek o izrečenem ukrepu iz prejšnjega odstavka in o tem obvesti tudi imetnika izkaznice.

(3)Podatek iz prejšnjega odstavka se izbriše iz sistema IMI, ko preteče obdobje, za katero je bila imetniku izkaznice izrečena prepoved.

(4)Podatek iz prvega odstavka tega člena vsebuje:

1.      osebno ime, naslov bivanja, datum in kraj rojstva strokovnjaka;

2.      zadevni poklic oziroma poklicno dejavnost;

3.      podatek o sodišču ali drugem organu, ki je sprejel odločitev o omejitvi ali prepovedi;

4.      obseg omejitve ali prepovedi ter

5.      obdobje, za katero velja omejitev ali prepoved.

Dostop do podatkov v sistemu IMI ima pristojni organ, ki odloča o izdaji izkaznice. Za obdelavo podatkov, vsebovanih v evidencah, se uporabljajo določbe zakona, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, in določbe Uredbe št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg. Pristojni organ imetnika izkaznice na njegovo zahtevo obvesti o podatkih v sistemu IMI, ki se nanašajo nanj.

(1)Pristojni organi morajo zagotoviti tajnost izmenjanih podatkov in pri svojem delu upoštevati predpise o varovanju osebnih podatkov.

(2)Pristojni organi izmenjujejo podatke s pristojnimi organi v državah pogodbenicah o sprejetih disciplinskih ukrepih ali kazenskih sankcijah oziroma drugih ukrepih, na podlagi katerih je strokovnjaku prepovedano ali omejeno opravljanje poklica. Pristojni organ obvesti pristojne organe države pogodbenice gostiteljice o dokončnih oziroma pravnomočnih odločitvah zoper imetnika izkaznice.

(3)Izmenjava podatkov obsega naslednje podatke strokovnjakov oziroma ponudnikov storitev: osebno ime, datum in kraj rojstva, država ustanovitve, telefonska številka, e-naslov, naslov (država, regija, mesto, poštna številka, ulica in hišna številka), podatki glede poklica in poklicnega naziva, državljanstvo, podatki o opravljanju poklica oziroma dejavnosti, podatki o usposabljanju, podatki o članstvu v združenjih in vpisih v registre, podatki o delovnih izkušnjah, podatki o vlogi v podjetju, podatki o zavarovanju oziroma finančnem jamstvu, podatki v zvezi z informacijami, ki jih ponudniki storitev zagotavljajo prejemnikom, podatki o zastopnikih, podatki o odločitvah v zvezi s plačilno nesposobnostjo ali stečajem in podatki o priloženih dokazilih.

(4)Pristojni organ uporabi tiste podatke iz prejšnjega odstavka, ki so potrebni za obravnavo posameznega primera.

(5)Za izmenjavo podatkov v skladu s tem členom pristojni organi uporabijo sistem IMI.

(1)Ministrstvo imenuje nacionalnega koordinatorja, ki usklajuje dejavnosti pristojnih organov. Naloge koordinatorja so:

1.      spodbujanje enotne uporabe in izvajanja tega zakona in Direktive 2005/36/ES za vse regulirane poklice oziroma poklicne dejavnosti, na katere se nanaša;

2.      zbiranje in pridobivanje podatkov, ki se nanašajo na izvajanje tega zakona, zlasti podatkov o pogojih za dostop do reguliranih poklicev v državah pogodbenicah;

3.      preučitev predlogov za skupne okvire za usposabljanje in skupne preizkuse usposobljenosti;

4.      izmenjava informacij in dobrih praks zaradi optimizacije nenehnega poklicnega razvoja in izvajanja dopolnilnih ukrepov iz tega zakona.

(2)Koordinator pri izvajanju naloge iz 2. točke prejšnjega odstavka sodeluje s kontaktnimi centri iz 54. člena tega zakona.

(1)Pristojni organi obvestijo pristojne organe vseh drugih držav pogodbenic o strokovnjaku, ki so mu sodišča ali drugi ustrezni organi omejili ali prepovedali opravljanje poklicnih dejavnosti v celoti ali deloma na ozemlju Republike Slovenije, tudi če gre za začasno prepoved:

1.      za poklice zdravnik specialist družinske medicine, zdravnik specialist, diplomirana medicinska sestra, doktor dentalne medicine, doktor dentalne medicine specialist, veterinar, diplomirana babica, magister farmacije, ki izpolnjujejo pogoje na podlagi minimalnih pogojev usposobljenosti, na kakršni koli podlagi iz Direktive 2005/36/ES;

2.      za druge strokovnjake, ki opravljajo dejavnosti, ki vplivajo na varnost pacientov, če opravljajo poklic, ki je reguliran v Republiki Sloveniji;

3.      za strokovnjake, ki opravljajo dejavnosti, povezane z izobraževanjem mladoletnikov, vključno s predšolsko vzgojo in varstvom, če opravljajo poklic, ki je reguliran v Republiki Sloveniji.

(2)Pristojni organi pošljejo podatke iz četrtega odstavka 48. člena tega zakona v obliki opozorila prek sistema IMI najpozneje v treh dneh od dne dokončne oziroma pravnomočne odločitve, ki zadevnemu strokovnjaku omejuje ali prepoveduje opravljanje poklicnih dejavnosti v celoti ali v njenem delu.

(3)Sodišče, ki je izreklo sodbo o omejitvi ali prepovedi opravljanja poklicnih dejavnosti v celoti ali njenem delu, nemudoma po njeni izvršljivosti o tem obvesti ministrstvo.

(4)Ministrstvo najpozneje v treh dneh od prejema sodbe pristojne organe vseh drugih držav pogodbenic z opozorilom prek sistema IMI obvesti o strokovnjaku, ki je zaprosil za priznanje kvalifikacij v skladu s tem zakonom in za katerega je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da so dokazila o poklicnih kvalifikacijah ponarejena.

(5)Pristojni organ nemudoma obvesti pristojne organe vseh držav pogodbenic o prenehanju prepovedi ali omejitve iz prvega odstavka tega člena, vključno z datumom prenehanja in spremembo datuma o prepovedi ali omejitvi opravljanja poklicnih dejavnosti.

(6)Pristojni organ o izdanem obvestilu iz prvega odstavka tega člena hkrati pisno obvesti strokovnjaka. Če je bila strokovnjaku zaradi napačnega opozorila povzročena škoda, ima pravico do odškodnine po splošnih pravilih obligacijskega prava. V primeru pritožbe ali zahteve za popravek se v opozorilu navede, da je strokovnjak začel postopek proti zadevni odločitvi.

(7)Podatki v zvezi z opozorili se lahko v sistemu IMI obdelujejo samo, dokler so veljavni. Opozorila se izbrišejo najpozneje v treh dneh od dneva prejema obvestila o preklicu ali po izteku prepovedi ali omejitev iz prvega odstavka tega člena.

(1)Na enotni kontaktni točki so dostopne naslednje informacije, ki se redno posodabljajo:

1.      seznam reguliranih poklicev v Republiki Sloveniji, vključno s podatki pristojnih organov za vsak reguliran poklic in kontaktnim centrom iz 54. člena tega zakona;

2.      seznam poklicev, za katere je na voljo izkaznica, ter delovanje te izkaznice, vključno z stroški, ki jih morajo poravnati strokovnjaki in organi, pristojni za izdajo izkaznice;

3.      seznam poklicev, za katere Republika Slovenija v zakonih in drugih predpisih uporablja preverjanje ponudnika pred prvim opravljanjem storitev iz 37. člena tega zakona;

4.      seznam reguliranih izobraževanj in usposabljanj ter usposabljanj s posebno strukturo iz druge alineje 3. točke 21. člena tega zakona;

5.      zahteve in postopki pri začasnem ali trajnem opravljanju reguliranega poklica v Republiki Sloveniji, vključno z zahtevami glede znanja jezika in stroški, ki jih morajo poravnati strokovnjaki, in dokumenti, ki jih morajo predložiti pristojnim organom;

6.      opis postopka pritožbe na sprejete odločitve pristojnih organov na podlagi tega in drugih zakonov.

(2)Pristojni organ brez odlašanja, najpozneje pa v 14 dneh, odgovori na vprašanja, poslana prek enotne kontaktne točke.

(1)Kontaktni center za priznavanje poklicnih kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: kontaktni center) državljanom in podobnim centrom drugih držav pogodbenic zagotavlja informacije glede priznavanja poklicnih kvalifikacij iz tega zakona, vključno z informacijami o zakonodaji, ki ureja poklice in opravljanje navedenih poklicev, socialni zakonodaji in po potrebi o etičnih pravilih.

(2)Naloge kontaktnega centra iz prejšnjega odstavka opravlja ministrstvo.

(3)Kontaktni center državljanom po potrebi v sodelovanju s podobnim centrom v državi pogodbenici izvora, pristojnimi organi in enotno kontaktno točko pomaga pri uveljavljanju pravic, ki jih imajo na podlagi tega zakona.

(4)Pristojni organ sodeluje s kontaktnim centrom v državi pogodbenici gostiteljici in po potrebi v državi pogodbenici izvora ter mu na njegovo zahtevo zagotovi vse pomembne informacije o posameznih primerih, pri čemer upošteva predpise, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

(1)Pri pripravi zakonov ali drugih predpisov, ki omejujejo dostop do reguliranih poklicev ali njihovo opravljanje, se oceni sorazmernost omejitve v skladu z določbami tega zakona.

(2)Predlagatelj sprememb zakonov ali drugih predpisov pripravi izjavo o oceni pogojev, ki omejujejo dostop do reguliranega poklica ali njegovo opravljanje.

(3)Predlagatelj vsakemu predlogu zakona ali predlogu drugega predpisa iz prvega odstavka tega člena priloži izjavo iz prejšnjega odstavka, ki omogoča presojo skladnosti z načelom sorazmernosti v skladu s 54.č členom tega zakona in vsebuje utemeljitev, iz katere izhaja upravičenost omejevanja.

(4)Pri obsegu ocene iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo narava, vsebina in učinek zakona ali drugega predpisa.

(5)Sorazmernost in utemeljenost omejitve mora biti podprta z vsebinskimi razlogi in kvantitativnimi podatki, če je to mogoče.

(6)Ocena iz prvega odstavka tega člena se izvede objektivno in neodvisno.

(7)Izvajanje zakonov ali drugih predpisov, ki omejujejo dostop do reguliranih poklicev ali njihovo opravljanje, se redno spremlja in pri tem zlasti upošteva njihovo skladnost z načelom sorazmernosti, pri čemer se ustrezno upošteva razvoj, do katerega je prišlo po njihovem sprejetju.

Zakoni in drugi predpisi, ki omejujejo dostop do reguliranih poklicev ali njihovo opravljanje, morajo zagotoviti enako obravnavanje ne glede na državljanstvo ali prebivališče.

(1)Pred sprejetjem zakonov ali drugih predpisov, ki urejajo dostop do reguliranih poklicev ali njihovo opravljanje, se zagotovi, da so utemeljeni z javnim interesom.

(2)Javni interes je objektivno utemeljen v zakonih ali drugih predpisih na podlagi javnega reda, javne varnosti, javnega zdravja ali pomembnih elementov javnega interesa, kot so ohranjanje finančnega ravnovesja sistemov socialne varnosti, varstvo potrošnikov, varstvo prejemnikov storitev in varstvo delavcev, zaščita poštenega sodnega sistema, zagotavljanje poštenih poslovnih transakcij, boj proti goljufijam, preprečevanje davčnih utaj in izogibanja davkom ter zagotavljanje učinkovitosti fiskalnega nadzora, prometna varnost, varstvo okolja in mestnega okolja, zdravje živali, intelektualna lastnina, varstvo in ohranjanje nacionalne zgodovinske in umetnostne dediščine, uresničevanje ciljev socialne politike in uresničevanje ciljev kulturne politike.

(1)Ministrstvo, pristojno za zakon ali drugi predpis, ki ureja dostop do reguliranih poklicev ali njihovo opravljanje, je pristojno za izmenjavo informacij z državami članicami o ureditvi v tem zakonu, vključno z informacijami, kako regulira poklic, ali o učinkih te regulacije.

(2)Razlogi za domnevo, da so zakoni ali drugi predpisi, ki se ocenijo v skladu s tem zakonom, utemeljeni ter sorazmerni, se skupaj z zakoni in predpisi pošljejo Evropski komisiji na podlagi petega odstavka 59. člena Direktive 2005/36/ES, kar pristojna ministrstva evidentirajo v zbirki podatkov o reguliranih poklicih iz prvega odstavka 59. člena Direktive 2005/36/ES.

V primeru omejevanja dostopa do reguliranega poklica ali njegovega opravljanja z nesorazmernimi pogoji se strokovnjaku zagotovi sodno varstvo. Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev – ZPPPK (Uradni list RS, št. 39/16) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Poklicne kvalifikacije, priznane po Zakonu o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 21/02, 92/07, 85/09, 55/12 in 32/14; v nadaljnjem besedilu: ZPKEU), ostanejo v veljavi tudi po uveljavitvi tega zakona.

Nacionalni koordinator za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji, imenovan na podlagi 7. člena ZPKEU, nadaljuje delo kot nacionalni koordinator iz prvega odstavka 51. člena tega zakona.

Postopki za priznavanje poklicnih kvalifikacij, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo po dosedanjih predpisih.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 21/02, 92/07, 85/09, 55/12 in 32/14).

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 23/08 in 109/11).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev – ZPPPK-A (Uradni list RS, št. 47/19) vsebuje naslednjo končno določbo: 12. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev – ZPPPK-B (Uradni list RS, št. 92/21) vsebuje naslednjo končno določbo: 6. člen (uveljavitev zakona) (začetek veljavnosti) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.