42. člen ZVarD
(inšpekcijski nadzor)
(1)Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravljajo zagovornik in pristojne inšpekcije. Zagovornik pri izvajanju inšpekcijskega nadzora uporablja določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor in določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.
(2)V okviru inšpekcijskega nadzora zagovornik in pristojna inšpekcija nadzorujeta izvajanje določb tega in drugih zakonov glede prepovedi posameznih oblik diskriminacije na področjih iz 2. člena tega zakona.
(3)Če inšpekcijski nadzor pokaže, da je bila kršena prepoved diskriminacije iz 45. člena tega zakona, lahko zagovornik:
- odredi odpravo nepravilnosti, ugotovljenih pri izvajanju inšpekcijskega nadzora, v roku, ki ga določi,
- predlaga sprejetje ustreznih ukrepov za preprečitev nadaljnje diskriminacije oziroma odpravo posledic diskriminacije, v roku, ki ga določi,
- prepove nadaljnjo diskriminacijo.
(4)Če zagovornik presodi, da izdaja odločbe iz prejšnjega odstavka v konkretnem primeru ne bi bila smiselna, lahko primer takoj odstopi pristojni inšpekciji, da začne postopek o prekršku.
(5)Zoper odločitev zagovornika iz tretjega odstavka tega člena ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor, ki ne zadrži izvršitve odločitve zagovornika. V upravnem sporu odloča Upravno sodiščem Republike Slovenije na sedežu v Ljubljani.
(6)Kršitelj zagovorniku poroča o izvršitvi odločitve zagovornika iz prve in druge alineje tretjega odstavka tega člena v osmih dneh po poteku roka.
- UPRS Sodba I U 1374/2019-31Upravno sodišče RS · 2025
Neobstoj namena diskriminacije je element, ki je bistveno bližje posredni diskriminaciji kot pa neposredni diskriminaciji. Pri posredni diskriminaciji gre torej za "navidezno nevtralno" prakso (pravno določbo, merilo, politiko, dejanje), ki pa vseeno lahko prinaša učinke različnega obravnavanja. Posredna diskriminacija zaradi barve kože pri dostopu do blaga v trgovini ni absolutno prepovedana, ampak je dovoljena, če je konkretno ravnanje varnostnikov temeljilo na legitimnem cilju in so sredstva za dosego tega cilja ustrezna in nujno potrebna. Tožena stranka bi morala v dokazni oceni utemeljiti, zakaj sta oba temeljna pogoja za zadržanje osebe do prihoda policije, to je, da istovetnosti ni bilo mogoče ugotoviti in da je zadrževanje trajalo manj kot dve uri, manj pomembna od okoliščin, da naj bi po oceni tožene stranke predsodki dejansko (odločilno) vodili varnostnike, da so predlagatelja zadržali do prihoda policije. Zadrževanje tujca lahko traja samo toliko časa, kolikor je to nujno, ker gre lahko za poseg v ustavno pravice do svobode gibanja. Pri tem je pomembno, ali se je dogodek odvijal na javnem mestu, ali so bili na javnem mestu razkriti motivi
- VSL Sodba in sklep I Cp 616/2022Višje sodišče v Ljubljani · 2022
Izpodbijana odločitev ima materialnopravno podlago v določbah ZVarD. Tožnik je navedel in izkazal dejstva, ki upravičujejo domnevo, da je toženec ravnal v nasprotju s prepovedjo diskriminacije, toženec pa na drugi strani ni navedel in dokazal, da prepovedi ni kršil, oziroma da je za neenako obravnavo obstajal legitimen cilj, sorazmeren s posegom. Z argumentom, da starostne omejitve na splošno niso diskriminatorne, saj veljajo tudi v drugih poklicih in dejavnostih, ni mogoče utemeljiti starostne omejitve, ki velja za kolesarske sodnike. Razlogi za starostne omejitve v različnih poklicih (dejavnostih) so različni, odvisni od narave in zahtevnosti posameznega poklica, zato z razlogi za starostno omejitev, veljavno za en poklic, ni mogoče pojasniti (upravičiti) starostne omejitve, ki velja za drug poklic. Pravilo, ki zaključek kariere kolesarskega sodnika veže na izpolnitev določene starosti, po stališču pritožbenega sodišča samo po sebi ni diskriminatorno. Kot diskriminatorno se je izkazalo šele v konkretni procesni situaciji, torej v razmerju med tožnikom in tožencem. Za zahtevek, s katerim zasleduje generalno preventivne koristi drugih oseb, ki bi jih sporno pra
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 8. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1374/2019-31Upravno sodišče RS · 6. 8. 2025
Neobstoj namena diskriminacije je element, ki je bistveno bližje posredni diskriminaciji kot pa neposredni diskriminaciji. Pri posredni diskriminaciji gre torej za "navidezno nevtralno" prakso (pravno določbo, merilo, politiko, dejanje), ki pa vseeno lahko prinaša učinke različnega obravnavanja. Posredna diskriminacija zaradi barve kože pri dostopu do blaga v trgovini ni absolutno prepovedana, ampak je dovoljena, če je konkretno ravnanje varnostnikov temeljilo na legitimnem cilju in so sredstva za dosego tega cilja ustrezna in nujno potrebna. Tožena stranka bi morala v dokazni oceni utemeljiti, zakaj sta oba temeljna pogoja za zadržanje osebe do prihoda policije, to je, da istovetnosti ni bilo mogoče ugotoviti in da je zadrževanje trajalo manj kot dve uri, manj pomembna od okoliščin, da naj bi po oceni tožene stranke predsodki dejansko (odločilno) vodili varnostnike, da so predlagatelja zadržali do prihoda policije. Zadrževanje tujca lahko traja samo toliko časa, kolikor je to nujno, ker gre lahko za poseg v ustavno pravice do svobode gibanja. Pri tem je pomembno, ali se je dogodek odvijal na javnem mestu, ali so bili na javnem mestu razkriti motivi
- VSL Sodba in sklep I Cp 616/2022Višje sodišče v Ljubljani · 28. 6. 2022
Izpodbijana odločitev ima materialnopravno podlago v določbah ZVarD. Tožnik je navedel in izkazal dejstva, ki upravičujejo domnevo, da je toženec ravnal v nasprotju s prepovedjo diskriminacije, toženec pa na drugi strani ni navedel in dokazal, da prepovedi ni kršil, oziroma da je za neenako obravnavo obstajal legitimen cilj, sorazmeren s posegom. Z argumentom, da starostne omejitve na splošno niso diskriminatorne, saj veljajo tudi v drugih poklicih in dejavnostih, ni mogoče utemeljiti starostne omejitve, ki velja za kolesarske sodnike. Razlogi za starostne omejitve v različnih poklicih (dejavnostih) so različni, odvisni od narave in zahtevnosti posameznega poklica, zato z razlogi za starostno omejitev, veljavno za en poklic, ni mogoče pojasniti (upravičiti) starostne omejitve, ki velja za drug poklic. Pravilo, ki zaključek kariere kolesarskega sodnika veže na izpolnitev določene starosti, po stališču pritožbenega sodišča samo po sebi ni diskriminatorno. Kot diskriminatorno se je izkazalo šele v konkretni procesni situaciji, torej v razmerju med tožnikom in tožencem. Za zahtevek, s katerim zasleduje generalno preventivne koristi drugih oseb, ki bi jih sporno pra