37. člen ZVarD
(postopek)
(1)Po prejetju predloga zagovornik preveri navedbe pri kršitelju oziroma drugih subjektih, od katerih lahko zahteva posredovanje tistih podatkov in dokumentov, ki so v skladu z načelom sorazmernosti nujno potrebni za obravnavo posameznega primera za ugotovitev obstoja diskriminacije. Državni organi, lokalne skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter pravne in fizične osebe zagovorniku na njegovo zahtevo brezplačno posredujejo vse podatke, tudi osebne, in dokumente, ki jih zagovornik nujno potrebuje za ugotovitev, ali v obravnavanem primeru obstaja diskriminacija. Prejšnji stavek ne velja za posredovanje podatkov iz zaupnih razmerij, določenih z zakonom, ali za podatke, za pridobitev katerih je potrebna predhodna odločba sodišča Republike Slovenije.
(2)V primeru viktimizacije lahko zagovornik pozove kršitelja, da z ustreznimi ukrepi zavaruje diskriminirano osebo ali osebo, ki ji pomaga, pred viktimizacijo oziroma odpravi nastale posledice viktimizacije.
(3)V postopku iz prvega odstavka tega člena zagovornik lahko, v kolikor je to v skladu z načelom sorazmernosti nujno potrebno za obravnavo posameznega primera, zahteva posredovanje osebnih podatkov, kot na primer:
- osebno ime,
- rojstni podatki (dan, mesec, leto, kraj),
- spol,
- naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča,
- državljanstvo,
- funkcija, položaj ali status v določenem subjektu,
- plače, drugi dohodki oziroma premoženjsko stanje,
- napredovanja in drugi pogoji dela,
- družinski status,
- zdravstveno stanje,
- status aktivnosti,
- članstvo v sindikatu ali drugih organizacijah.
- VSRS Sklep I Up 100/2023Vrhovno sodišče RS · 2023
V obravnavanem primeru ni sporno, da tožba ni bila vložena na podlagi 17. člena ZUS-1. To pomeni, da je treba poseg v pravni položaj, pravico ali pravno korist stranke v tožbi posebej izkazati. Za navedeno pa ne zadošča dejstvo, da je imela pritožnica v upravnem postopku položaj stranke kot domnevna kršiteljica. Upravni spor je v konkretni zadevi sprožil državni organ, ki ni niti posameznik niti organizacija upoštevaje 157. člen Ustave RS in 1. člen ZUS-1. Pritožnica tako tudi po presoji Vrhovnega sodišča v tožbi in v pritožbi zoper izpodbijani sklep ni izkazala, da bi kot pravna oseba oziroma organizacija uveljavljala kakšno svojo pravico ali pravno korist oziroma pravni interes, ki ni javni interes. Sodišče sicer po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, vendar samo v primeru, da je s takim aktom poseženo v pravni položaj tožnika, kar pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru ni podano. Izpodbijana odločba toženca namreč v pravni položaj pritožnice z ničemer ne posega, temveč le ugotavlja kršitve prepovedi diskriminacije. Kot je pravilno presodilo že Upravno sodišče, pa tudi ZVarD kot specialen zakon, upravnega spora zoper o
- UPRS Sklep I U 1457/2020-11Upravno sodišče RS · 2023
ZVarD za ugotovitveno odločbo o obstoju diskriminacije iz 37. člena ZVarD posebej ne predvideva sodnega varstva za državni organ. Posebna določba, ki dopušča tožbo državnega organa zoper akt Zagovornika enakih možnosti, je peti odstavek 42. člena ZVarD. Po tem določilu je zoper odločitev zagovornika dovoljen upravni spor, vendar zgolj proti odločitvi iz tretjega odstavka istega člena, to pa je odločitev inšpekcijskega nadzora, da je bila kršena prepoved diskriminacije iz 45. člena ZVarD; v predmetni zadevi pa ne gre za odločitev o globi iz petega ali šestega odstavka 45. člena ZVarD, ker tudi ni šlo za postopke ugotavljanja diskriminacije na področjih iz 2. člena ZvarD in za dejanja iz štirih alinej prvega odstavka 45. člena ZVarD.
- UPRS Sodba I U 1619/2019-20Upravno sodišče RS · 2021
Tožnik je bil večkrat pozvan k dopolnitvi predloga za obravnavo in tožena stranka je od več organov pridobivala podatke zaradi presoje obrnjenega dokaznega bremena. Ker iz tožnikovih trditev ni razvidno, da je njegova osebna okoliščina razlog za slabšo obravnavo, pri čemer je D.D. v okviru pravilno izpeljanega postopka po 37. členu ZVarD zanikal vse tožnikove navedbe, pa tožena stranka ni bila dolžna izvajati dokaza z zaslišanjem prič, v zvezi s katerimi tožnik ni izkazal, zakaj je zaslišanje bistveno za zadevo. Izpovedbe prič namreč niso trditve, ampak so lahko le potrditev zatrjevanega. Obravnava predloga po ZVarD ni vezana na potek drugih postopkov, saj lahko posebni zakoni podrobneje določijo ravnanja, ki pomenijo diskriminacijo in določijo sankcije zanje na svojem področju veljavnosti (drugi odstavek 2. člena ZVarD). Ob takem stanju stvari tožnik tudi po presoji sodišča ni izkazal, da je v obravnavani zadevi nastopilo obrnjeno dokazno breme.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 30. 11. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep I Up 100/2023Vrhovno sodišče RS · 30. 11. 2023
V obravnavanem primeru ni sporno, da tožba ni bila vložena na podlagi 17. člena ZUS-1. To pomeni, da je treba poseg v pravni položaj, pravico ali pravno korist stranke v tožbi posebej izkazati. Za navedeno pa ne zadošča dejstvo, da je imela pritožnica v upravnem postopku položaj stranke kot domnevna kršiteljica. Upravni spor je v konkretni zadevi sprožil državni organ, ki ni niti posameznik niti organizacija upoštevaje 157. člen Ustave RS in 1. člen ZUS-1. Pritožnica tako tudi po presoji Vrhovnega sodišča v tožbi in v pritožbi zoper izpodbijani sklep ni izkazala, da bi kot pravna oseba oziroma organizacija uveljavljala kakšno svojo pravico ali pravno korist oziroma pravni interes, ki ni javni interes. Sodišče sicer po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, vendar samo v primeru, da je s takim aktom poseženo v pravni položaj tožnika, kar pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru ni podano. Izpodbijana odločba toženca namreč v pravni položaj pritožnice z ničemer ne posega, temveč le ugotavlja kršitve prepovedi diskriminacije. Kot je pravilno presodilo že Upravno sodišče, pa tudi ZVarD kot specialen zakon, upravnega spora zoper o
- UPRS Sklep I U 1457/2020-11Upravno sodišče RS · 8. 3. 2023
ZVarD za ugotovitveno odločbo o obstoju diskriminacije iz 37. člena ZVarD posebej ne predvideva sodnega varstva za državni organ. Posebna določba, ki dopušča tožbo državnega organa zoper akt Zagovornika enakih možnosti, je peti odstavek 42. člena ZVarD. Po tem določilu je zoper odločitev zagovornika dovoljen upravni spor, vendar zgolj proti odločitvi iz tretjega odstavka istega člena, to pa je odločitev inšpekcijskega nadzora, da je bila kršena prepoved diskriminacije iz 45. člena ZVarD; v predmetni zadevi pa ne gre za odločitev o globi iz petega ali šestega odstavka 45. člena ZVarD, ker tudi ni šlo za postopke ugotavljanja diskriminacije na področjih iz 2. člena ZvarD in za dejanja iz štirih alinej prvega odstavka 45. člena ZVarD.
- UPRS Sodba I U 1619/2019-20Upravno sodišče RS · 8. 3. 2021
Tožnik je bil večkrat pozvan k dopolnitvi predloga za obravnavo in tožena stranka je od več organov pridobivala podatke zaradi presoje obrnjenega dokaznega bremena. Ker iz tožnikovih trditev ni razvidno, da je njegova osebna okoliščina razlog za slabšo obravnavo, pri čemer je D.D. v okviru pravilno izpeljanega postopka po 37. členu ZVarD zanikal vse tožnikove navedbe, pa tožena stranka ni bila dolžna izvajati dokaza z zaslišanjem prič, v zvezi s katerimi tožnik ni izkazal, zakaj je zaslišanje bistveno za zadevo. Izpovedbe prič namreč niso trditve, ampak so lahko le potrditev zatrjevanega. Obravnava predloga po ZVarD ni vezana na potek drugih postopkov, saj lahko posebni zakoni podrobneje določijo ravnanja, ki pomenijo diskriminacijo in določijo sankcije zanje na svojem področju veljavnosti (drugi odstavek 2. člena ZVarD). Ob takem stanju stvari tožnik tudi po presoji sodišča ni izkazal, da je v obravnavani zadevi nastopilo obrnjeno dokazno breme.