iuris
§ zakonZakon o varstvu pred diskriminacijo · ZVarD · velja od 24. 5. 2016

21. člen ZVarD

(naloge in pooblastila zagovornika)

Sodna praksa: 1 odločba navaja ta člen · zadnja 6. 8. 2025Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba I U 1374/2019-31Upravno sodišče RS · 2025

    Neobstoj namena diskriminacije je element, ki je bistveno bližje posredni diskriminaciji kot pa neposredni diskriminaciji. Pri posredni diskriminaciji gre torej za "navidezno nevtralno" prakso (pravno določbo, merilo, politiko, dejanje), ki pa vseeno lahko prinaša učinke različnega obravnavanja. Posredna diskriminacija zaradi barve kože pri dostopu do blaga v trgovini ni absolutno prepovedana, ampak je dovoljena, če je konkretno ravnanje varnostnikov temeljilo na legitimnem cilju in so sredstva za dosego tega cilja ustrezna in nujno potrebna. Tožena stranka bi morala v dokazni oceni utemeljiti, zakaj sta oba temeljna pogoja za zadržanje osebe do prihoda policije, to je, da istovetnosti ni bilo mogoče ugotoviti in da je zadrževanje trajalo manj kot dve uri, manj pomembna od okoliščin, da naj bi po oceni tožene stranke predsodki dejansko (odločilno) vodili varnostnike, da so predlagatelja zadržali do prihoda policije. Zadrževanje tujca lahko traja samo toliko časa, kolikor je to nujno, ker gre lahko za poseg v ustavno pravice do svobode gibanja. Pri tem je pomembno, ali se je dogodek odvijal na javnem mestu, ali so bili na javnem mestu razkriti motivi

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 30. 3. 2018

Sodna praksa

1 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 8. 2025
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–1 od 1
  • UPRS Sodba I U 1374/2019-31
    Upravno sodišče RS · 6. 8. 2025

    Neobstoj namena diskriminacije je element, ki je bistveno bližje posredni diskriminaciji kot pa neposredni diskriminaciji. Pri posredni diskriminaciji gre torej za "navidezno nevtralno" prakso (pravno določbo, merilo, politiko, dejanje), ki pa vseeno lahko prinaša učinke različnega obravnavanja. Posredna diskriminacija zaradi barve kože pri dostopu do blaga v trgovini ni absolutno prepovedana, ampak je dovoljena, če je konkretno ravnanje varnostnikov temeljilo na legitimnem cilju in so sredstva za dosego tega cilja ustrezna in nujno potrebna. Tožena stranka bi morala v dokazni oceni utemeljiti, zakaj sta oba temeljna pogoja za zadržanje osebe do prihoda policije, to je, da istovetnosti ni bilo mogoče ugotoviti in da je zadrževanje trajalo manj kot dve uri, manj pomembna od okoliščin, da naj bi po oceni tožene stranke predsodki dejansko (odločilno) vodili varnostnike, da so predlagatelja zadržali do prihoda policije. Zadrževanje tujca lahko traja samo toliko časa, kolikor je to nujno, ker gre lahko za poseg v ustavno pravice do svobode gibanja. Pri tem je pomembno, ali se je dogodek odvijal na javnem mestu, ali so bili na javnem mestu razkriti motivi