117. člen ZTFI-F
Za 558. členom se doda nov 558.a člen, ki se glasi:
(1)Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 25.000 do 500.000 eurov pa pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če najpozneje v roku iz drugega odstavka 123. člena tega zakona ne obvesti družbe, kadar doseže ali preseže posamezni prag pomembnega deleža v skladu s šestim in sedmim odstavkom 117. člena, prvim odstavkom 118. člena, 119. in 120. členom ter drugim odstavkom 123. člena tega zakona.
(2)Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega odstavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se pravna oseba kaznuje z globo v višini do: 1. 10.000.000 eurov ali pet odstotkov skupnega letnega prometa glede na zadnje razpoložljive letne računovodske izkaze, ki jih je odobril pristojni organ družbe, oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril pristojni organ matične družbe, če mora pravna oseba pripraviti konsolidirane računovodske izkaze na podlagi ZGD-1, ali 2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
(3)Z globo od 2.500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki ne obvesti družbe o spremembi pomembnih deležev v skladu s četrtim, šestim in sedmim odstavkom 117. člena, prvim odstavkom 118. člena, 119. in 120. členom ter drugim odstavkom 123. člena tega zakona.
(4)Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega odstavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se posameznik, kaznuje z globo v višini do: 1. 2.000.000 eurov ali 2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
(5)Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki ne obvesti družbe o spremembi pomembnih deležev v skladu s šestim in sedmim odstavkom 117. člena, prvim odstavkom 118. člena, 119. členom, 120. členom in drugim odstavkom 123. člena tega zakona. Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega stavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba pravne osebe kaznuje z globo od 2.500 do 30.000 eurov.«.
- UPRS Sodba I U 1821/2019-21Upravno sodišče RS · 2022
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, po katerem izmed navedenih pogojev ter na podlagi katerih ugotovljenih (odločilnih) dejstev je toženka tožnika štela za nejavno gospodarsko družbo iz drugega odstavka 4. člena ZPre-1 (in s tem za zavezanca za plačilo predmetnega nadomestila). Toženka v izpodbijani odločbi namreč navaja zgolj, da je tožnik izpolnjeval „vsaj enega izmed pogojev iz drugega odstavka 4. člena ZPre-1“; tega, kateri pogoj konkretno naj bi izpolnjeval, ne navaja. Sodišče ne more upoštevati niti argumentov toženke, da gre pri odločilnih dejstvih, ki so v izpodbijani odločbi umanjkala, za javno dostopne in tožniku znane podatke. Strankina pravica, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, je v celoti izvotljena, če tej ni hkrati omogočeno, da se seznani z informacijo, ali oz. kako je bilo na njena vprašanja odgovorjeno. saka upravna odločba v postopku, ki se vodi po ZUP, mora biti sestavljena v skladu z zahtevami tega zakona, vsako upravno odločbo pa mora biti, ne glede na to, kaj je ali naj bi bilo znano strankam postopka, mogoče tudi preizkusiti.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 1. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1821/2019-21Upravno sodišče RS · 25. 1. 2022
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, po katerem izmed navedenih pogojev ter na podlagi katerih ugotovljenih (odločilnih) dejstev je toženka tožnika štela za nejavno gospodarsko družbo iz drugega odstavka 4. člena ZPre-1 (in s tem za zavezanca za plačilo predmetnega nadomestila). Toženka v izpodbijani odločbi namreč navaja zgolj, da je tožnik izpolnjeval „vsaj enega izmed pogojev iz drugega odstavka 4. člena ZPre-1“; tega, kateri pogoj konkretno naj bi izpolnjeval, ne navaja. Sodišče ne more upoštevati niti argumentov toženke, da gre pri odločilnih dejstvih, ki so v izpodbijani odločbi umanjkala, za javno dostopne in tožniku znane podatke. Strankina pravica, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, je v celoti izvotljena, če tej ni hkrati omogočeno, da se seznani z informacijo, ali oz. kako je bilo na njena vprašanja odgovorjeno. saka upravna odločba v postopku, ki se vodi po ZUP, mora biti sestavljena v skladu z zahtevami tega zakona, vsako upravno odločbo pa mora biti, ne glede na to, kaj je ali naj bi bilo znano strankam postopka, mogoče tudi preizkusiti.