Pravilnik o plačilu za delo obsojencev

(1)Ta pravilnik podrobneje ureja plačilo za delo obsojenk in obsojencev (v nadaljnjem besedilu: obsojenec), določeno z zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: zakon).

(2)Ta pravilnik določa količnike za določitev osnovnih plačil za delo, kriterije in merila za ocenjevanje uspešnosti in rezultatov dela obsojencev v zavodih za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod), način odmerjanja in obračunavanja plačila za delo, dodatke k plačilu, obračunavanje nadomestil in drugih prejemkov obsojencev ter nagrade mladoletnikov, ki prestajajo vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom (v nadaljnjem besedilu: mladoletnik).

(1)Ta pravilnik velja za obsojence, ki delajo v gospodarskih dejavnostih zavoda, obsojence, ki delajo na delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda (v nadaljnjem besedilu: hišno delo), in za obsojence, ki delajo pri pravnih ali fizičnih osebah zunaj zavoda (v nadaljnjem besedilu: zunanji delodajalec).

(2)Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za pripornike.

Obsojencem in mladoletnikom v skladu z 51. členom zakona ne pripada plačilo za dela, ki so potrebna, da se ohrani čistoča in red za normalno življenje v zavodu.

(1)Obsojencu se odsotnost z dela zaradi odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa ter odsotnost z dela zaradi dejavnosti, ki so v skladu z 10. členom zakona opredeljene v osebnem načrtu obsojenca, štejejo kot neplačana odsotnost z dela.

(2)Odsotnost iz prejšnjega odstavka se šteje v čas delovne obveznosti.

Mladoletniku, ki se mu v skladu s tretjim odstavkom 115. člena zakona skrajša čas, predviden za delo, se čas izobraževanja šteje v čas delovne obveznosti.

Če so obsojencu na podlagi 49. člena zakona priznane pravice iz študija ob delu, se čas njihovega koriščenja šteje v čas delovne obveznosti.

Obsojenka, ki je bila zaradi nosečnosti razporejena na drugo delovno mesto, ima pravico do plačila za delo, kot bi ga prejemala na prejšnjem delovnem mestu, razen če je plačilo na delovnem mestu, na katero je bila razporejena, ugodnejše.

(1)Obsojenec ima v skladu s 85. členom zakona pravico pritožiti se zaradi kršitev svojih pravic ali drugih nepravilnosti po tem pravilniku.

(2)Obsojenec vloži pritožbo v zavodu. Zavod pritožbo skupaj s poročilom pošlje Generalnemu uradu Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij v osmih dneh od prejema pritožbe.

(1)Plačilo za delo obsojenca se odmerja in obračunava po rezultatih dela. Rezultati dela se merijo glede na kakovost in količino opravljenega dela oziroma po enoti proizvoda.

(2)Za dela, ki jih ni mogoče meriti v skladu s prejšnjim odstavkom, in za dela pri zunanjih delodajalcih se plačilo odmerja in obračunava po urah dejansko opravljenega dela.

(1)Plačilo za delo obsojenca je sestavljeno iz osnovnega plačila in dodatkov.

(2)Osnovno plačilo se določi na podlagi števila dejansko opravljenih delovnih ur, osnove za izračun plačila za delo obsojencev in količnikov, določenih s tem pravilnikom.

(3)Osnova za izračun plačila za delo obsojenca je 25 odstotkov osnove za obračun plače orientacijskega delovnega mesta pomožni delavec II, določenega s Kolektivno pogodbo za javni sektor.

(4)Količniki za določitev osnovnega plačila se razvrščajo v tarifne skupine glede na zahtevnost dela.

(5)Tarifne skupine so: Tarifna skupina Količnik najnižji najvišji I. enostavna dela 0,246 0,270 II. manj zahtevna dela 0,271 0,301 III. srednje zahtevna dela 0,302 0,336 IV. zahtevna dela 0,337 0,380 V. bolj zahtevna dela 0,381 0,454 VI. zelo zahtevna dela 0,455 0,516 VII. visoko zahtevna dela 0,517 0,613 VIII. najbolj zahtevna dela 0,614 0,736 IX. izjemno zahtevna dela 0,737 0,982 Tarifna skupina Količnik najnižji najvišji I. enostavna dela 0,246 0,270 II. manj zahtevna dela 0,271 0,301 III. srednje zahtevna dela 0,302 0,336 IV. zahtevna dela 0,337 0,380 V. bolj zahtevna dela 0,381 0,454 VI. zelo zahtevna dela 0,455 0,516 VII. visoko zahtevna dela 0,517 0,613 VIII. najbolj zahtevna dela 0,614 0,736 IX. izjemno zahtevna dela 0,737 0,982

(6)V sistematizaciji delovnih mest se določi količnik za posamezno delovno mesto.

(7)Za delovna mesta pri zunanjih delodajalcih se glede na zahtevnost delovnega mesta, na katerem dela obsojenec, kot osnovni količnik določi aritmetično sredino med najnižjim in najvišjim količnikom v tarifni skupini.

(1)Na podlagi tarifnih skupin iz prejšnjega člena se za potrebe obračuna plačila obsojenca ugotovi urna postavka tako, da se zmnožek količnika posamezne tarifne skupine in osnove za izračun plačila za delo obsojenca deli z mesečnim številom rednih delovnih ur (174 ur).

(2)Za potrebe obračuna plačila za delo pri zunanjih delodajalcih se na podlagi tarifnih skupin ugotovi urna postavka tako, da se zmnožek aritmetične sredine med najvišjim in najnižjim količnikom posamezne tarifne skupine in osnova za izračun plače za delo obsojencev deli z mesečnim številom delovnih ur (174 ur).

Izračun plačila za delo iz prvega odstavka 9. člena tega pravilnika se izračuna na podlagi evidence dela tako, da se mesečno število opravljenih delovnih ur poveča ali zmanjša sorazmerno z rezultati dela in pomnoži s pripadajočo urno postavko iz prejšnjega člena.

(1)Za dela, kjer se delo ne more meriti, se plačilo za delo izračuna tako, da se mesečno število dejansko opravljenih delovnih ur pomnoži s pripadajočo urno postavko iz prvega odstavka 11. člena tega pravilnika.

(2)Za delo pri zunanjih delodajalcih se plačilo za delo izračuna tako, da se mesečno število dejansko opravljenih delovnih ur pomnoži s pripadajočo urno postavko iz drugega odstavka 11. člena tega pravilnika.

(1)Za nadpovprečni oziroma podpovprečni uspeh pri delu se obsojencu plačilo za delo poveča oziroma zmanjša v odstotkih po naslednjih merilih in kriterijih: Uspeh/kriterij Nadpovprečen Povprečen Podpovprečen Obseg opravljenega dela + 1 do + 20 0 – 1 do – 10 Kakovost opravljenega dela + 1 do + 20 0 – 1 do – 10 Gospodarnost + 1 do + 10 0 – 1 do – 5 Delovna disciplina + 1 do + 10 0 – 1 do – 5 Uspeh/kriterij Nadpovprečen Povprečen Podpovprečen Obseg opravljenega dela + 1 do + 20 0 – 1 do – 10 Kakovost opravljenega dela + 1 do + 20 0 – 1 do – 10 Gospodarnost + 1 do + 10 0 – 1 do – 5 Delovna disciplina + 1 do + 10 0 – 1 do – 5

(2)Plačilo za nadpovprečen uspeh pri delu se lahko poveča za največ 60 odstotkov, za podpovprečen uspeh pri delu pa zmanjša za največ 30 odstotkov osnovnega plačila iz 10. člena tega pravilnika.

(3)Oceno mesečnega uspeha pri delu pripravi inštruktor.

(1)Za delo v delovnem času, ki je za obsojenca manj ugoden, pripadajo obsojencu dodatki v naslednjih odstotkih od osnovnega plačila za polni delovni čas: Dodatek  %

-        za nočno delo 30

-        za delo preko polnega delovnega časa 30

-        za delo v nedeljo in dela proste dneve 50 Dodatek %

-        za nočno delo 30

-        za delo preko polnega delovnega časa 30

-        za delo v nedeljo in dela proste dneve 50

(2)Za dela proste dneve se štejejo dnevi, določeni z zakonom, ki ureja praznike in dela proste dneve v Republiki Sloveniji.

(3)Dodatki se obračunavajo in izplačujejo le za čas, ko je obsojenec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada. Dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času se med seboj ne izključujejo.

Osnova za obračun dodatka za delo preko polnega delovnega časa je višina osnovnega plačila, ki obsojencu pripada za delo v rednem delovnem času.

(1)Če obsojenec dosega najmanj povprečen uspeh pri delu in redno dela poln delovni čas, mu pripada dodatek za stalnost pri delu, in sicer v višini:

-        4 odstotke osnovnega plačila, če izpolnjuje pogoje v obračunskem mesecu;

-        8 odstotkov osnovnega plačila, če izpolnjuje pogoje najmanj 3 mesece zaporedoma;

-        12 odstotkov osnovnega plačila, če izpolnjuje pogoje najmanj 5 mesecev zaporedoma.

(2)Obsojencu pripada odstotek za stalnost pri delu tudi, če mu ni omogočeno redno delo, potem ko je bil že razporejen na delo, ali če se mu delo zagotavlja v krajšem delovnem času od polnega.

(3)V primeru prekinitve dela zaradi upravičenih odsotnosti z dela obsojencu pripada odstotek za stalnost pri delu, ki ga je dosegel pred prekinitvijo dela, če se po prenehanju razloga za odsotnost vrne na delo.

(4)Osnova za obračun dodatka za stalnost je osnovno plačilo iz 10. člena tega pravilnika.

(5)Inštruktor oziroma drug pooblaščen uslužbenec zavoda za vsakega obsojenca beleži izpolnjevanje obveznosti in pogojev iz tega člena.

(6)Če obsojenec izgubi pravico do stimulativnega dodatka za stalnost, začne doba za njegovo pridobitev teči znova.

Za delo v posebno težkih delovnih razmerah pripada obsojencu dodatek v višini 20 odstotkov od osnovnega plačila za delo. Dela v posebno težkih delovnih razmerah se določijo v sistemizaciji del in nalog obsojencev ali v pogodbi, ki jo sklene zavod z zunanjim delodajalcem.

(1)Regres za letni dopust pripada obsojencu enkrat letno v višini 10 odstotkov regresa, ki pripada uslužbencem v javnem sektorju, če izpolnjuje pogoje iz 56. člena zakona.

(2)Če obsojenec v koledarskem letu pridobi sorazmerni del letnega dopusta, mu pripada sorazmerni del regresa.

(3)Regres za letni dopust se obsojencu izplača do konca marca, pri sorazmernem delu dopusta pa ob koncu leta oziroma ob odpustu s prestajanja kazni zapora.

(4)Zimski regres se obsojencu izplača v višini 10 odstotkov zneska, kot ga določa zakon, ki ureja zimski regres.

(1)Obsojenec, ki dela pri zunanjem delodajalcu, lahko prejme posebno denarno nagrado.

(2)Obsojencu se posebna denarna nagrada izplača, če presega pričakovan obseg dela, če delo opravlja zelo kakovostno, vestno in z maksimalnim izkoristkom delovnega časa, če dela v posebno težkih delovnih razmerah ter ima vzorno delovno disciplino.

(3)V primeru prekinitve dela zaradi izobraževanja obsojencu pripada odstotek za stalnost pri delu, ki ga je dosegel pred prekinitvijo dela, če se po uspešno opravljenem izobraževanju vrne na delo.

(4)Obvestilo o dodelitvi posebne denarne nagrade pošlje zunanji delodajalec direktorju zavoda.

(5)Znesek posebne denarne nagrade je razviden v obračunu plačila.

(6)Sredstva za izplačilo posebne denarne nagrade zagotovi zunanji delodajalec.

(7)Posebna denarna nagrada ni del obveznega prihranka iz 57. člena zakona.

(1)Nadomestilo plačila za delo v času odsotnosti z dela zaradi letnega dopusta znaša 100 odstotkov plačila za delo obsojenca za pretekli mesec.

(2)Pri izračunu povprečja iz prejšnjega odstavka se ne upošteva posebna denarna nagrada.

Obsojenka, ki zaradi varstva in nege otroka v zavodu dela polovico polnega delovnega časa na dan, ima pravico do plačila za delo po dejansko opravljenem delu.

(1)Sredstva za plačilo za delo obsojencev, ki delajo v okviru javnega gospodarskega zavoda, zagotavlja javni gospodarski zavod.

(2)Sredstva za plačilo za delo obsojencev na hišnih delih se zagotavljajo iz sredstev zavoda, namenjenih za materialne stroške.

Plačilo za delo obsojenca se obračunava mesečno za nazaj. Obračun plačila za delo se izroči obsojencu najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec in vsebuje naslednje podatke: ime in priimek obsojenca, mesec obračuna, urno postavko, število ur in znesek plačil po vrstah dela, dodatke, nadomestila, po potrebi pa tudi druge podatke.

(1)Če se obsojenec z obračunom plačila ne strinja, lahko od direktorja javnega gospodarskega zavoda ali direktorja zavoda zahteva pojasnila.

(2)Zahtevo iz prejšnjega odstavka obsojenec vloži pisno v treh dneh po prejemu obračuna.

(3)Direktor javnega gospodarskega zavoda oziroma direktor zavoda obsojencu pisno odgovori v petih delovnih dneh po prejemu zahteve.

(1)Plačilo za delo obsojencev v delovni terapiji se izračuna na podlagi evidence dela tako, da se mesečno število opravljenih ur pomnoži z urno postavko za enostavna dela, ovrednoteno z najnižjim količnikom v I. tarifni skupini iz 10. člena tega pravilnika.

(2)Nadomestilo plačila za čas odsotnosti z dela zaradi dopusta znaša 100 odstotkov plačila za delo obsojencev v delovni terapiji za pretekli mesec.

(3)Sredstva za plačilo obsojencev, ki delajo v delovni terapiji, se zagotavljajo iz sredstev za materialne stroške zavoda.

Za mladoletnike, ki delajo, se uporabljajo določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na plačilo za delo obsojencev.

(1)Mladoletnik, ki se izobražuje po verificiranih programih za pridobitev stopnje izobrazbe, prejema denarno nagrado, ki je odvisna od letnika in uspešnosti izobraževanja.

(2)Osnova za nagrado je 50 odstotkov vrednosti povprečne plače v Republiki Sloveniji. Ta osnova se obračunava po posameznih letnikih in po uspešnosti izobraževanja, in sicer: Letnik izobraževanja  % osnove % na uspešnost nezad. zad. dober prav dober odličen I. letnik 10 + 0 + 10 + 20 + 30 + 40 II. letnik 15 + 0 + 10 + 20 + 30 + 40 III. letnik 20 + 0 + 10 + 20 + 30 + 40 IV. letnik 20 + 0 + 10 + 20 + 30 + 40 Letnik izobraževanja % osnove % na uspešnost nezad. zad. dober prav dober odličen I. letnik 10 + 0 + 10 + 20 + 30 + 40 II. letnik 15 + 0 + 10 + 20 + 30 + 40 III. letnik 20 + 0 + 10 + 20 + 30 + 40 IV. letnik 20 + 0 + 10 + 20 + 30 + 40

(3)Osnova oziroma odstotek osnove za posamezno stopnjo izobraževanja velja za izpolnjeno mesečno učno obvezo.

(4)Za mladoletnike, ki se izobražujejo, se denarne nagrade zagotavljajo iz sredstev prevzgojnega doma, namenjenih za materialne stroške.

Sistemizacijo del in nalog obsojencev sprejme generalni direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o količnikih za določitev osnovnih plačil, o kriterijih in merilih za ocenjevanje uspešnosti in rezultatov dela obsojencev ter o nagradah mladoletnikov (Uradni list RS, št. 52/02 in 86/09).

Do uveljavitve pravilnika, ki bo urejal plačilo za delo obsojencev pri delovni terapiji, se uporabljajo določbe 25.a člena Pravilnika o količnikih za določitev osnovnih plačil, o kriterijih in merilih za ocenjevanje uspešnosti in rezultatov dela obsojencev ter o nagradah mladoletnikov (Uradni list RS, št. 52/02 in 86/09).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.