Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F)

V Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2 in 109/12) se prvi in drugi odstavek 8. člena spremenita tako, da se glasita: »(1) Odločbe, izdane na podlagi 12., 22., 25., 26., drugega odstavka 48., 49., tretjega odstavka 56., 57.a, 62., tretjega odstavka 73., drugega odstavka 77., 80., 81., 82., drugega odstavka 89., 95., 98., 98.a, 107., 108., 113., 193., 195., 206. in petega odstavka 236. člena tega zakona, se izdajajo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Odločbe, izdane na podlagi drugega odstavka 74. in drugega odstavka 236. člena tega zakona, se izdajajo ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(2)O pritožbah zoper odločbe, ki jih izda na prvi stopnji generalni direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor), odloča ministrstvo, pristojno za pravosodje. O pritožbah zoper odločbe, ki jih izda na prvi stopnji direktor zavoda oziroma prevzgojnega doma, vodja dislociranega oddelka ali pravosodni policist, odloča na drugi stopnji generalni direktor.«. V drugem stavku četrtega odstavka se črta beseda »uprave«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Kadar se obsojencu dovoli stik z osebami, ki niso ožji družinski člani, rejnik ali skrbnik in se s tem ne posega v korist koga drugega, se v osebni načrt zapiše samo izrek odločitve, zoper katero pritožba ni dovoljena.«. Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

10. člen se spremeni tako, da se glasi: Posamezni izrazi iz tega zakona imajo naslednji pomen: – osebni načrt je individualiziran program prestajanja kazni zapora, ki se izdela na podlagi ocene potreb in tveganj obsojenca za čas prestajanja kazni zapora in po odpustu, s ciljem, da se ga usposobi za življenje na prostosti, v skladu z družbenimi normami in odprave tveganj ponavljanja kaznivih dejanj. Oceno pripravijo strokovni delavci zavoda za prestajanje kazni zapora na podlagi razgovorov z obsojencem ter na podlagi drugih podatkov, ki se zbirajo v sprejemnem obdobju. Z osebnim načrtom, v katerem morajo biti opredeljene vse predvidene aktivnosti in dejavnosti, ki bodo pripeljale do realizacije cilja, mora biti obsojenec seznanjen in s strani strokovnih delavcev motiviran za aktivno in odgovorno sodelovanje. Obsojencu mora biti dana možnost, da osebni načrt podpiše, pri čemer njegov podpis ni pogoj za veljavnost načrta. – varnostna ocena obsojenca je ocena dejavnikov tveganj za morebiten pobeg, za zagotavljanje obsojenčevega varnega prestajanja kazni zapora ter zagotavljanje varnosti, reda in discipline v zavodu. Ocena je sestavljena iz statičnih in dinamičnih dejavnikov tveganj, ki izhajajo iz ugotovljenih dejstev in okoliščin obsojenčevega obnašanja, njegove osebnosti in drugih okoliščin, ki vplivajo na to, da bi bila lahko ogrožena red in varnost v zavodu in izven njega. Na podlagi varnostne ocene se načrtujejo in izvajajo aktivnosti ter ukrepi na področju varnosti v zavodu in izven njega. Vsi pripadajoči postopki morajo zagotavljati varnost obsojencev, zaposlenih in obiskovalcev ter zmanjšati nevarnost nasilja in drugih dogodkov, ki bi lahko ogrožali varnost. Varnostna ocena postane obsojencu dostopna eno leto po prestani kazni, razen če v tem roku prestaja drugo kazen zapora. – mučenje je vsako dejanje, s katerim uslužbenec javne službe ali druga oseba po ukazu ali pristanku uradne osebe, z namenom, da bi dobila od te ali od tretje osebe obvestila ali priznanje, da osebo kaznuje za dejanje, ki ga je storila ali ga je osumljena, zaradi zastraševanja ali kaznovanja tretje osebe ali zaradi kakšnega koli drugega razloga, ki temelji na diskriminaciji katerekoli vrste, osebi, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, hote povzroča hude telesne ali duševne bolečine ali trpljenje. Ta pojem ne zajema bolečine ali trpljenja, ki je neizogibna in nehotena posledica izvrševanja zakonite sankcije. – ožji družinski člani so: zakonec oziroma oseba, s katero oseba, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, živi v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali registrirani istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, sorodnik v ravni črti, sorodnik v stranski črti do drugega kolena, posvojenec, posvojitelj, očim, mačeha, pastorek in pastorka.«.

V 11. členu se za besedo »zapora« črtajo vejica in besedi »uklonilni zapor«.

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Pod pogoji iz kazenskega zakonika in po postopku iz zakona, ki ureja kazenski postopek, se izvršitev kazni zapora lahko tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen ob prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu (v nadaljnjem besedilu: zapor ob koncu tedna), dopusti obsojencu, ki je osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da takega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil in ki je v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora: – zaposlen na območju Republike Slovenije v skladu s predpisi o delovnih razmerjih ali javnih uslužbencih ali na drugi pravni podlagi, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost ali – če ima v Republiki Sloveniji status dijaka in se redno šola oziroma ima status študenta in redno izpolnjuje svoje študijske obveznosti.

(2)Sodišče lahko izjemoma in iz posebej obrazloženih razlogov izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna dopusti tudi obsojencu, ki je zaposlen ali se izobražuje zunaj območja Republike Slovenije, če se ta hkrati zaveže, da bo sodišču in direktorju zavoda vsake tri mesece predložil ustrezna dokazila svojega delodajalca ali pristojne izobraževalne ustanove, kjer se izobražuje, da izpolnjuje svoje delovne ali izobraževalne obveznosti.

(3)Izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna se pod pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena lahko dopusti tudi na predlog obsojenca, ki že prestaja kazen zapora, po predhodnem mnenju direktorja zavoda.

(4)O izvršitvi kazni zapora po določbi prejšnjega odstavka sodišče odloči s sklepom po postopku, ki ga zakon, ki ureja kazenski postopek, določa za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna, na podlagi predloga, vloženega po pravnomočnosti sodbe.

(5)Direktor zavoda, v katerem obsojenec prestaja kazen zapora ob koncu tedna, najkasneje v osmih dneh po nastopu kazni obsojenca v zavodu, po posvetovanju z obsojencem in njegovim delodajalcem oziroma izvajalcem izobraževanja, izda odločbo, v kateri določi natančnejše pogoje izvrševanja zapora ob koncu tedna. Do izdaje te odločbe obsojenec prestaja kazen zapora v zavodu.

(6)Z odločbo iz prejšnjega odstavka se določijo: – dan in čas odhoda in vrnitve obsojenca v zavod, – število in razpored dni oziroma noči, ki jih mora obsojenec prestati v zavodu, v okviru obveznosti, ki v povprečju ne more biti manjša od dveh prenočitev na teden v zavodu, – način preverjanja rednega izpolnjevanja delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca, – obveznosti, ki jih je delodajalec oziroma izvajalec izobraževanja po predhodnem pisnem dogovoru z direktorjem zavoda sprejel glede vsebine, rokov in načina obveščanja zavoda o izpolnjevanju oziroma opuščanju delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca, morebitnih zlorabah načina prestajanja kazni zapora ob koncu tedna, hujših kršitvah delovnih oziroma učnih ali študijskih obveznosti in drugih okoliščinah, ki lahko vplivajo na način izvrševanja kazni zapora, – način in roke izvajanja neposrednega nadzora zavoda nad izpolnjevanjem delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca, če tega ni mogoče zagotoviti na drugačen način, – druge obveznosti obsojenca, njegovega delodajalca oziroma izvajalca izobraževanja, s katerimi se zagotavlja izvrševanje zapora ob koncu tedna in preprečujejo njegove zlorabe, – organi, ki jih zavod obvesti o začetku in poteku izvrševanja zapora ob koncu tedna zaradi izvajanja njihovih zakonskih pristojnosti in nalog.

(7)Direktor zavoda lahko po postopku iz petega odstavka tega člena spremeni natančnejše pogoje izvrševanja zapora ob koncu tedna, če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih so pogoji bili določeni.

(8)Direktor zavoda lahko sodišču predlaga, da odloči, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu v naslednjih primerih: – če obsojenec več ne izpolnjuje pogojev glede zaposlitve oziroma šolanja ali študija iz prvega ali drugega odstavka tega člena; – če obsojenčev delodajalec oziroma izvajalec izobraževanja ne upošteva pogojev izvrševanja kazni zapora ob koncu tedna in s tem onemogoča nadzor nad njegovim izvrševanjem; – če obsojenec stori dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja ali disciplinskega prestopka; – če obsojenec krši obveznosti, določene v odločbi iz četrtega odstavka tega člena.

(9)Sodišče o predlogu direktorja zavoda iz prejšnjega odstavka odloči s sklepom v osmih dneh od prejema predloga.

(10)Če obsojenec zlorabi zapor ob koncu tedna na način, naveden v tretji in četrti alinei osmega odstavka tega člena, lahko direktor zavoda začasno zadrži izvrševanje zapora ob koncu tedna do vročitve odločitve sodišča, ki je o njegovem predlogu za izvršitev preostanka izrečene kazni v zavodu izdalo sodbo na prvi stopnji.

(11)Začasno zadržanje izvrševanja zapora ob koncu tedna iz prejšnjega odstavka se odredi ustno, pisna odločba pa mora biti obsojencu vročena najpozneje v 24 urah od ure odreditve začasnega zadržanja. Zoper odločbo ima obsojenec pravico do sodnega varstva v treh dneh od dneva, ko mu je bila odločba vročena. Zahteva za sodno varstvo ne zadrži izvršitve odločbe. Sodišče o zahtevi odloči hkrati z odločitvijo o predlogu direktorja zavoda iz osmega odstavka tega člena, vendar najkasneje v treh delovnih dneh od njenega prejema, drugače ukrep začasnega zadržanja, ki ga je odredil direktor zavoda, preneha po samem zakonu.

(12)O pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o predlogu direktorja, višje sodišče odloči v osmih dneh od prejema pritožbe.«.

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Pod pogoji iz kazenskega zakonika in po postopku iz zakona, ki ureja kazenski postopek, se obsojencu izvršitev kazni zapora ali denarne kazni nadomesti z delom v splošno korist. Kot delo v splošno korist se šteje vsakršna oblika opravljanja dela obsojenca v javnem interesu, ki ni namenjena pridobivanju dobička.

(2)Izvajalska organizacija, v kateri obsojenec opravlja delo v splošno korist, je lahko vsaka pravna oseba v Republiki Sloveniji, ki opravlja humanitarne ali komunalne dejavnosti, dejavnosti s področja varstva narave ali druge dejavnosti v javnem interesu, če teh dejavnosti ne izvaja izključno zaradi pridobivanja dobička. Dogovor o opravljanju dela v splošno korist, ki ga sklenejo obsojenec, izvajalska organizacija in pristojni center, se šteje kot poziv za nastop kazni.

(3)Izvrševanje dela v splošno korist za obsojenca pripravi, vodi in nadzoruje center za socialno delo, pristojen po predpisih o socialnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: pristojni center). Stroški zavarovanja za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in primer smrti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zdravstvenega pregleda in usposabljanja za varno opravljanje dela se krijejo iz proračuna. Stroške prevoza, malice in druge stroške, povezane z izvršitvijo dela v splošno korist, krije obsojenec, razen če je bil na dan sklenitve dogovora iz prejšnjega odstavka upravičenec do socialnovarstvenih prejemkov.

(4)Samoupravne lokalne skupnosti so dolžne zagotavljati delo v splošno korist v okviru nalog iz svojih pristojnosti in zagotavljati izvajalske organizacije za njegovo izvrševanje. Seznam del in izvajalskih organizacij najmanj enkrat letno posredujejo pristojnemu centru.

(5)Pristojni center obvesti sodišče, če obsojenec ne izpolnjuje nalog, določenih z dogovorom iz drugega odstavka tega člena.

(6)Če obsojenec izpolnjuje naloge, določene z dogovorom iz drugega odstavka tega člena, se v času od sklenitve tega dogovora do poteka roka za njihovo opravo kazen ne sme izvršiti.

(7)Način izvrševanja dela v splošno korist s pravilnikom podrobneje določi minister, pristojen za socialne zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.

(8)Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vzgojne ukrepe, ki so po vsebini primerljivi delu obsojencev v splošno korist, ki se izrečejo mladoletnikom v kazenskem postopku.«.

Peti odstavek 18. člena se črta.

Tretji odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Ne glede na določbe prvega odstavka 18. člena tega zakona in prvega odstavka tega člena lahko sodišče še pred izvršljivostjo pravnomočne sodbe odredi privedbo obsojenca, če njegovo dosedanje obnašanje, predvsem pa izmikanje udeležbi na posameznih procesnih dejanjih ali druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo pobegnil.«.

21. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Zavod o nastopu kazni obsojenca obvesti pristojni center, na območju katerega ima obsojenec stalno prebivališče oziroma je imel zadnje stalno prebivališče pred nastopom kazni.

(2)Po vnaprejšnji pisni privolitvi obsojenca, ki je tuji državljan ali oseba brez državljanstva, zavod obvesti konzularne organe njegove države oziroma pristojno mednarodno organizacijo ali nevladno organizacijo, ki po pravilih mednarodnega prava ali na podlagi zakona varuje njegove koristi.«.

V prvem odstavku 24. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. če ni zmožen nastopiti kazni zaradi bolnišničnega zdravljenja;«. V 7. točki se za besedo »zakonec« doda besedilo »oziroma oseba, ki z obsojencem živi v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti,«. Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita: »(2) Izvršitev kazni se v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka lahko odloži, dokler traja bolnišnično zdravljenje, v primerih iz 2., 3., 4. in 6. točke skupaj največ za tri mesece, v primerih iz 5. in 7. točke največ za šest mesecev, v primerih iz 8. točke, dokler otrok ne dopolni enega leta oziroma dveh let starosti, v primerih iz 9. točke prejšnjega odstavka pa največ za dve leti. Prošnja za odložitev izvršitve kazni, ki jo vloži obsojenec, ki ni na prostosti, ali jo za obsojenca vložijo osebe, ki niso upravičeni vlagatelji, se zavrže in ne odloži izvršitve kazni zapora.

(3)V primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena se mora sodišču predložiti vsak mesec novo zdravniško potrdilo o bolnišničnem zdravljenju, ki mora vsebovati te elemente: – navedbo, da se potrdilo izdaja za namen vložitve prošnje za odlog nastopa kazni zapora; – opis razlogov, ki narekujejo nujno potrebnost bolnišničnega zdravljenja obsojenca.«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Potrdilo iz prejšnjega odstavka se izda na obrazcu, ki ga s pravilnikom predpiše minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.«.

V prvem odstavku 25. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Če nastanejo razlogi za odložitev po 1. do 3. točki prvega odstavka prejšnjega člena pozneje, lahko vloži obsojenec prošnjo tudi po tem roku, vendar pred dnevom, ko bi se moral zglasiti na prestajanju kazni.«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) O prošnji za odložitev izvršitve kazni odloča sodnik, ki vodi zadeve izvrševanja kazni zapora. Odločbo je treba izdati v osmih dneh od prejema prošnje. Preden izda odločbo, lahko sodišče s potrebnimi preverjanji ugotovi dejstva, ki jih obsojenec navaja v prošnji. Če se obsojenec v prošnji sklicuje na razlog iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ali razloge in okoliščine iz 1. in 2. točke prvega odstavka 82. člena tega zakona, lahko sodišče v primeru suma zlorabe ali dvoma o zagotovljenosti ustrezne zdravstvene oskrbe v zavodu pridobi mnenje posebne zdravniške komisije, ki jo imenuje minister pristojen za zdravje. Zdravniška komisija izda mnenje najkasneje v desetih delovnih dneh od prejema zahteve sodišča. Do izdaje odločbe o prošnji se začetek prestajanja kazni odloži.«.

Četrti odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi: »(4) Če je bila pritožba iz prvega odstavka tega člena zavrnjena oziroma zavržena, mora obsojenec nastopiti kazen zapora na dan, ki ga pristojno sodišče v sklepu ali odločbi določi kot nov datum nastopa kazni. O tem datumu je pristojno sodišče dolžno nemudoma pisno ali po ustrezni varni elektronski poti obvestiti zavod, v katerem mora obsojenec nastopiti kazen. Vložitev nove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora v tem terminu ne povzroči zadržanja začetka prestajanja kazni.«.

V prvem odstavku 28. člena se črta tretji stavek.

Prvi odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Ko obsojenec nastopi kazen, je treba ugotoviti njegovo istovetnost, ga fotografirati ter opraviti zdravniški pregled. Obsojencu se v primeru dvoma o njegovi istovetnosti oziroma za izvrševanje čezmejnega ali mednarodnega sodelovanja odvzamejo tudi njegovi prstni odtisi obeh rok, kar odredi direktor zavoda oziroma od njega pooblaščena oseba.«.

Prvi odstavek 29.a člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Ob zglasitvi obsojenca zaradi prestajanja hišnega zapora je treba ugotoviti njegovo istovetnost, ga fotografirati in ga seznaniti z njegovimi pravicami in dolžnostmi. Obsojencu se v primeru dvoma o njegovi istovetnosti oziroma za izvrševanje čezmejnega ali mednarodnega sodelovanja odvzamejo tudi njegovi prstni odtisi obeh rok, kar odredi direktor zavoda oziroma od njega pooblaščena oseba.«.

Prvi odstavek 30. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Za obsojenca se ob prihodu na prestajanje kazni lahko določi poseben režim, ki traja največ 30 dni. V sprejemnem obdobju se spoznava njegova osebnost, zdravstveno stanje, delovne in učne sposobnosti in druge okoliščine, pomembne za obravnavo obsojenca ter za njegovo pravilno razvrstitev. Ob zaključku sprejemnega obdobja se za obsojenca pripravi osebni načrt.«.

Druga alinea 32. člena se spremeni tako, da se glasi: »– podatke o ožjih družinskih članih obsojenca in osebah, s katerimi ima obsojenec dovoljene stike;«.

Peta alinea 33. člena se spremeni tako, da se glasi: »– prstne odtise obeh rok v primerih, ki jih določata 29. in 29.a člen tega zakona,«. Šesta alinea se črta. Dosedanje sedma do deseta alinea postanejo šesta do deveta alinea.

34. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Podatki o ožjih družinskih članih obsojenca obsegajo: – podatke, ki se nanašajo na družinsko razmerje, – število družinskih članov, – osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ter starost družinskih članov, – podatke o preskrbljenosti družinskih članov in – telefonske številke.

(2)Podatki o osebah, s katerimi ima obsojenec dovoljene stike, obsegajo: – osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča teh oseb in – telefonske številke.«.

36. člen se spremeni tako, da se glasi: Podatki o obsojencu, ki se zbirajo med izvrševanjem kazni zapora in se uporabljajo pri izdelavi in dopolnjevanju osebnega načrta obsojenca, obsegajo: – podatke o osebnosti in vedenju obsojenca, – podatke o ukrepih, potrebnih za osebni načrt in pripravo na življenje po prestani kazni, – podatke o dovoljenju za prebivanje tujca, – podatke o zdravstvenem stanju in morebitni invalidnosti obsojenca, – podatke o socialnih razmerah obsojenca in njegove družine ter odnosih v družini, – podatke, ki opredeljujejo varnostno oceno obsojenca, – psihološka oziroma psihiatrična izvedeniška mnenja ter poročila in podatki centrov za socialno delo, če je to potrebno za obravnavo obsojenca, – podatke o doseženih rezultatih njegove obravnave med izvrševanjem kazni zapora, – podatke o ukrepih in dosežkih na področju priprave na odpust, – podatke, ki se nanašajo na družinski status (samski, poročen, vdovec, življenjska skupnost, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali registrirana istospolna partnerska skupnost po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti), – podatke, ki se nanašajo na stanovanjske, bivalne in družinske razmere, – podatke o izobrazbi in pridobljenih znanjih, – podatke o dosedanjih zaposlitvah, – podatke o socialnem in ekonomskem stanju, o plači pred nastopom kazni zapora, drugih prejemkih, lastništvu nepremičnin in obveznostih preživljanja, – podatke o samomorilni ogroženosti, – fotografijo iz 29. člena tega zakona, – podatke o kazenskih postopkih, ki tečejo pri sodiščih zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj pred nastopom kazni zapora in po njem, – podatke o odprtih kazenskih postopkih in pravdnih postopkih, v katerih je bilo odločeno o škodi glede kaznivega dejanja.«.

V prvem odstavku 39. člena se beseda »uprave« nadomesti z besedilom »Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: uprave)«.

Za šestim odstavkom 40. člena se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Centralna evidenca iz prvega odstavka tega člena se povezuje z informacijskim sistemom sodišč, s katerim si v varni elektronski obliki izmenjuje podatke in dokumente, ki so jih uprava in sodišča dolžni posredovati na podlagi tega zakona.«. Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.

Za prvim odstavkom 48. člena se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »(2) O razporeditvi na delo iz prvega odstavka 52. člena tega zakona odloči direktor zavoda, v dislociranih oddelkih pa vodja dislociranega oddelka.

(3)Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka se sme obsojenec pritožiti v treh dneh. Pritožba ne zadrži izvršitve.«.

49. člen se spremeni tako, da se glasi: Obsojencu, ki se šola ali se izobražuje po verificiranih programih za pridobitev stopnje izobrazbe in obenem dela, lahko direktor zavoda z odločbo skrajša delovni čas in prizna druge pravice iz študija ob delu.«.

V drugem odstavku 54. člena se za besedo »pravosodje« črtata vejica in besedilo »v soglasju z ministrom, pristojnim za delo«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Obsojenec lahko za prizadevanje pri delu pri fizičnih in pravnih osebah iz drugega odstavka 52. člena tega zakona prejme posebno denarno nagrado.«.

V tretjem odstavku 56. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Odločbo o odmeri letnega dopusta izda direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka najpozneje do konca meseca januarja za preteklo leto.«. V četrtem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da glasi: »Če obsojenec preživlja svoj letni dopust v zavodu, ga lahko po zmožnostih zavoda preživi v posebnih prostorih.«.

Za 57. členom se doda nov 57.a člen, ki se glasi:

(1)Direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka z odločbo ugotovi, da obsojencu prenehajo pravice iz dela, če: – neupravičeno odkloni delo; – pet dni zaporedoma neupravičeno ne pride na delo ali – to narekujejo utemeljeni razlogi varnosti oziroma izkazane potrebe ohranitve reda in discipline v zavodu.

(2)Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba. Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi razlogov iz tretje alinee prejšnjega odstavka, ne zadrži njene izvršitve.«.

Peti odstavek 59. člena se črta.

Za prvim odstavkom 60. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Obsojenci, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebujejo dodatno pomoč pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb v obliki nege ali socialne oskrbe, lahko bivajo v za to prilagojenem prostoru ali oddelku enega od zavodov.«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. Dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(4) O napotitvi na zdravljenje obsojenca iz prejšnjega odstavka odloča zdravnik, ki v zavodu opravlja zdravstveno dejavnost, po predhodnem soglasju zdravnika zdravstvenega zavoda, kjer se bo obsojenec zdravil.«.

V drugem odstavku 62. člena se črta beseda »uprave«.

Prvi odstavek 63. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Za obsojence, za katere se utemeljeno sumi, da so pod vplivom alkohola ali prepovedane droge, in za osebe, ki so vključene v program obravnave ali zdravljenja odvisnosti, se lahko opravi preizkus njihove prisotnosti.«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Če obsojenec odkloni preizkus alkoholiziranosti ali ne odda telesnih tekočin, potrebnih za preizkus prisotnosti psihotropnih substanc, se šteje, da je pod vplivom alkohola oziroma psihotropnih substanc, o čemer je treba obsojenca predhodno obvestiti.«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

Drugi odstavek 67. člena se črta.

V 68. členu se črta beseda »uprave«.

V prvem odstavku 71. člena se za besedo »direktor« doda beseda »zavoda«.

Drugi odstavek 73. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Obsojencu je treba omogočiti, da ga na njegovo zahtevo obišče pooblaščenec, ki ga zastopa v njegovih zadevah, na željo obsojenca ali na podlagi ocene zavoda ga lahko obišče strokovni delavec pristojnega centra oziroma prostovoljec, če mu je bil določen.«. Za četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita: »(5) Obsojencem se omogoči stik z mediji, razen če obstajajo utemeljeni razlogi, da se prepovejo zaradi razlogov varnosti, zaščite javnega interesa ali varovanja integritete žrtev, drugih obsojencev ali delavcev uprave.

(6)Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda direktor zavoda.«.

Prvi odstavek 74. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Obiski obsojenca se opravljajo v primerno opremljenih notranjih ali zunanjih prostorih in so nenadzorovani ali nadzorovani s strani pravosodnih policistov. Nadzorovani obiski se lahko opravljajo tudi za stekleno pregrado, če to narekujejo razlogi varnosti ali je to potrebno za onemogočanje izmenjave predmetov in stvari med obsojencem in obiskovalcem. Režim nadzorovanih obiskov obsojenca se določi v njegovem osebnem načrtu.«.

Prvi odstavek 75. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Obsojenec ima pravico do telefonskih pogovorov z ožjimi družinskimi člani, rejnikom, skrbnikom, pooblaščencem, konzularnim predstavnikom oziroma predstavnikom uradne organizacije, ki varuje koristi beguncev, predstavnikom pristojnega centra, predstavnikom zavoda za zaposlovanje in varuhom človekovih pravic. Obsojencu je treba zagotoviti tudi klicanje na interventno številko policije.«. V tretjem odstavku se za besedo »Direktor« doda beseda »zavoda«.

80. do 82. člen se spremenijo tako, da se glasijo:

(1)Postopek za premestitev iz enega v drug zavod ali oddelek drugega zavoda se začne na predlog direktorja zavoda ali enote, pristojne za zaščito ogroženih oseb po zakonu, ki ureja zaščito prič.

(2)O premestitvi obsojenca v okviru istega zavoda odloča direktor zavoda, o premestitvi iz enega v drug zavod ali oddelek drugega zavoda pa generalni direktor. Ob odločanju o premestitvi lahko zaprosi za mnenje zavod oziroma oddelek zavoda, v katerega naj bi bil obsojenec premeščen. Direktor zavoda oziroma generalni direktor pri odločanju o premestitvi obsojenca na to mnenje nista vezana.

(3)Zoper odločbo o premestitvi je dovoljena pritožba, ki ne zadrži izvršitve.

(4)Ob odločanju o premestitvi obsojenca, ki prestaja kazen zapora po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, se zaprosilo za mnenje Mednarodnemu kazenskemu sodišču posreduje prek ministrstva, pristojnega za pravosodje.

(5)O premestitvi obsojenca se obvesti pristojni center.

(1)Obsojenca, ki prestaja kazen zapora v zavodu ali njegovem oddelku s strožjim režimom, se lahko premesti v zavod ali njegov oddelek s svobodnejšim režimom, če se oceni, da ne bo zlorabil takega režima.

(2)Obsojenca, ki zlorabi svobodnejši režim zavoda ali njegovega oddelka ali za katerega narekujejo premestitev drugi utemeljeni razlogi, se premesti v zavod ali njegov oddelek s strožjim režimom.

(3)O premestitvi obsojenca iz svobodnejšega v strožji ali iz strožjega v svobodnejši režim istega zavoda odloča direktor zavoda.

(4)Zoper odločbo o premestitvi je dovoljena pritožba, ki ne zadrži izvršitve.

(5)Premestitev v zavod ali oddelek s svobodnejšim režimom se za obsojenca, ki prestaja kazen zapora po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, izvede le po pridobitvi ustreznega mnenja Mednarodnega kazenskega sodišča.

(1)Na prošnjo obsojenca, njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika lahko direktor zavoda, kadar za to ne obstajajo varnostni zadržki, prekine prestajanje kazni zapora: 1. če obsojencu zavod zaradi njegove hude bolezni, poškodbe ali potrebnega zdravljenja, ki ni bolnišnično zdravljenje, ne more zagotoviti potrebne zdravstvene oskrbe; 2. če obsojenec brez tuje pomoči ni sposoben opravljati vsaj ene od osnovnih življenjskih potreb v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavod pa mu te pomoči ne more zagotoviti; 3. če v njegovi ožji družini kdo umre ali je huje bolan in je nujno potrebna obsojenčeva pomoč; 4. če mu je potrebna prekinitev, da bi lahko opravil neodložljiva poljska ali sezonska dela ali dela, ki jih je povzročila naravna nesreča ali kakšna druga nesreča, pa v svoji družini nima za delo drugih sposobnih članov; 5. če je prekinitev potrebna, da obsojenec poskrbi za varstvo in vzgojo otrok ali v primerih, ko bi se lahko bistveno poslabšale bivanjske razmere njegove družine, o čemer da mnenje pristojni center, na območju katerega prebiva obsojenčeva družina; 6. če so skupaj z obsojencem obsojeni njegov zakonec oziroma oseba, ki z obsojencem živi v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, ali drugi člani skupnega gospodinjstva, ali že prestajajo kazen in bi bilo ogroženo preživljanje starih, bolnih ali mladoletnih družinskih članov, če bi vsi obsojeni hkrati prestajali kazen zapora; 7. če ima obsojenka otroka, ki še ni star eno leto, ali če je obsojenka noseča in do poroda ni ostalo več kot pet mesecev, ali če ima otroka, ki še ni star dve leti, in zahtevajo posebni zdravstveni, socialni ali drugi razlogi, da sama skrbi zanj.

(2)Kazen zapora se iz razloga po 1. točki prejšnjega odstavka lahko prekine tudi po uradni dolžnosti.

(3)Če je obsojencu, ki že prestaja kazen zapora, odrejen pripor, se prekine prestajanje kazni zapora po uradni dolžnosti.

(4)Prekinitev sme trajati največ tri mesece; če je bila prekinitev dovoljena po 1. točki prvega odstavka tega člena, lahko traja do zaključka zdravljenja; če je bila prekinitev dovoljena po 2. točki prvega odstavka tega člena, prekinitev lahko traja, dokler je tuja pomoč nujno potrebna, če je bila kazen prekinjena po določbi tretjega odstavka tega člena, prekinitev traja, dokler traja pripor. Čas prekinitve se ne všteje v prestajanje kazni. V primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena je obsojenec dolžan vsak mesec predložiti zavodu novo zdravniško potrdilo o izpolnjevanju razlogov iz te točke. Potrdilo mora biti izdano na obrazcu, določenem v tretjem odstavku 24. člena tega zakona, in vsebovati navedbo, da se izdaja za namen vložitve prošnje za prekinitev oziroma podaljšanje prekinitve izvrševanja kazni zapora, in opis razlogov, ki narekujejo nujnost prekinitve prestajanja kazni zaradi zdravljenja.

(5)Če se med trajanjem prekinitve kazni ugotovi, da so prenehali razlogi, zaradi katerih je bila prekinitev dovoljena, ali če obsojenec prekinitev kazni zlorabi, pokliče direktor zavoda obsojenca takoj na prestajanje kazni, ne glede na rok, do katerega mu je bila prekinitev dovoljena.

(6)Zoper odločbo iz prvega, drugega in petega odstavka tega člena je dovoljena pritožba, ki ne zadrži njene izvršitve. Pred izdajo odločbe iz razlogov po 1. točki prvega odstavka tega člena lahko direktor zavoda v primeru suma zlorabe pridobi mnenje zdravstvene komisije iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona, ki mnenje izda najkasneje v desetih delovnih dneh od prejema zahteve direktorja zavoda.

(7)Prošnja za prekinitev prestajanja kazni iz istih razlogov se lahko ponovi po preteku šestih mesecev od dneva, ko je bilo o njej dokončno odločeno.

(8)Obsojencu, ki prestaja kazen po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, ni mogoče prekiniti prestajanja kazni, če ni tako odločilo Mednarodno kazensko sodišče.

(9)Zavod o prekinitvi prestajanja kazni zapora obvesti pristojni center.«.

83. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Obsojenec, ki meni, da je podvržen mučenju ali drugim oblikam krutega, prepovedanega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, lahko zahteva sodno varstvo.

(2)Zahtevo za sodno varstvo obsojenec vloži na okrožno sodišče, na območju katerega je zavod oziroma njegov oddelek (v nadaljnjem besedilu pristojno sodišče). Predsednik pristojnega sodišča ali drug sodnik, določen z letnim razporedom dela sodišča, odloča glede zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine iz prejšnjega odstavka s smiselno uporabo zakona, ki ureja upravni spor.

(3)Sodišče o zahtevi iz prvega odstavka tega člena odloči v petih dneh od prejema poročila zavoda za prestajanje kazni zapora v zvezi z zatrjevanimi kršitvami, ki ga je zavod dolžan posredovati sodišču v treh dneh od prejema poziva sodišča. Preden izda odločbo, lahko sodišče s potrebnimi preverjanji ugotovi dejstva, ki jih obsojenec navaja v zahtevi in po potrebi opravi razgovor z obsojencem, ki je zahteval sodno varstvo, oziroma drugimi obsojenci, tudi brez navzočnosti delavcev zavoda.

(4)V primeru ugotovljenih nepravilnosti lahko sodišče že pred izdajo odločbe odredi direktorju zavoda ali generalnemu direktorju takojšnjo odpravo nepravilnosti in ukrepe za odpravo kršitev.

(5)Zoper odločbo iz tretjega odstavka tega člena je dovoljena pritožba na višje sodišče v osmih dneh od vročitve odločbe. Višje sodišče odloči o pritožbi v osmih dneh od dneva prejema pritožbe.«.

V prvem odstavku 85. člena se črta beseda »uprave«.

87. in 88. člen se spremenita tako, da se glasita:

(1)Obsojenca se lahko disciplinsko kaznuje za disciplinske prestopke. Disciplinski postopki se uporabijo le kot skrajno sredstvo.

(2)Disciplinski prestopki, za katere se obsojenca disciplinsko kaznuje, so: 1. fizični napad na soobsojenca, delavca zavoda ali tretjo osebo; 2. neizpolnitev ukaza uradne osebe, ki bi povzročila hujše motnje v delovanju zavoda; 3. izdelovanje, vnašanje ali posedovanje predmetov, primernih za napad, pobeg ali za storitev kaznivega dejanja in poskusa pobega; 4. pobeg ali poskus pobega s prestajanja kazni zapora; 5. posedovanje, vnašanje, skrivanje ali razpečevanje alkoholnih pijač, prepovedanih drog ter drugih nedovoljenih substanc ali predmetov; 6. povzročitev materialne škode, če je povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti; 7. nedovoljeno posedovanje ali uporaba mobilnih telefonov in drugih komunikacijskih sredstev; 8. ukvarjanje s prekupčevanjem; 9. prisiljevanje, izvajanje psihičnih in fizičnih oblik pritiska nad drugimi in napeljevanje k temu.

Disciplinske kazni, ki se smejo izreči obsojencu za disciplinske prestopke, so: 1. pisni opomin; 2. razporeditev na drugo delo do treh mesecev, če je kršitev storjena v zvezi z delom; 3. omejitev sprejemanja pošiljk do šestih mesecev, če se v pošiljki najdejo alkoholne pijače, prepovedana droga ali predmeti, ki so primerni za pobeg ali napad, ali mobilni telefon oziroma druga komunikacijska sredstva; 4. oddaja v samico do 21 dni s pravico do dela; 5. oddaja v samico do 14 dni brez pravice do dela.«.

Prvi odstavek 89. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Če stori obsojenec v zavodu ali med spremstvom zunaj zavoda dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, je zavod dejanje dolžan naznaniti pristojnemu državnemu tožilstvu ali pristojni policijski postaji. Obenem z ovadbo mora zavod navesti dokaze, za katere ve, in poskrbeti, da se ohranijo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, na katerih ali s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno, ter druga dokazila.«. V tretjem odstavku se besedi »prejšnjih odstavkov« nadomestita z besedama »prejšnjega odstavka«.

V drugem odstavku 90. člena se črta besedilo »oziroma javni opomin«. V tretjem odstavku se črta besedilo »za hujše disciplinske prestopke«. V četrtem odstavku se črta beseda »hujši«.

Za 90. členom se doda nov 90.a člen, ki se glasi:

(1)Dejansko stanje se v disciplinskem postopku ugotavlja na podlagi listinskih dokazov in zaslišanja prič.

(2)Iz varnostnih razlogov se lahko priče zaslišijo tudi izven disciplinske obravnave.

(3)V primerih iz prejšnjega odstavka se na način, da se identiteta priče ne razkrije, obsojenca v postopku seznani z vsebino pričanja in se mu omogoči, da se o njej izjasni.

(4)Na disciplinski obravnavi je javnost izključena.«.

Prvi odstavek 91. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Med prestajanjem disciplinske kazni oddaje v samico mora obsojenca dnevno obiskovati zdravnik, ki v zavodu opravlja zdravstvene storitve, ali drug zdravstveni delavec zavoda. Če zdravnik ugotovi, da bi nadaljnje prestajanje disciplinske kazni oddaje v samico ogrozilo obsojenčevo zdravje, obvesti o tem direktorja zavoda, ki odloči, da se prestajanje disciplinske kazni ustavi.«.

V prvem odstavku 92. člena se črta besedilo »ali javni opomin«.

Prvi odstavek 93. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Zoper odločbo o disciplinski kazni je dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev disciplinske kazni.«.

96. člen se spremeni tako, da se glasi: Če obsojenec zavodu namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, jo mora poravnati. Obstoj škode, okoliščine, v katerih je škoda nastala, koliko znaša in kdo jo je povzročil, ugotavlja za to s strani direktorja zavoda pooblaščena oseba. Direktor zavoda določi rok za povrnitev ugotovljene škode. Če obsojenec ne povrne škode, zavod sproži postopek za plačilo odškodnine pred pristojnim sodiščem.«.

V tretjem odstavku 98. člena se črta beseda »uprave«, za besedo »direktorja« pa se doda beseda »zavoda«.

Prvi odstavek 99. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Zavodi obsojencu med prestajanjem kazni nudijo pomoč, vodenje in urejanje pri načrtovanju socialnega vključevanja po odpustu v skladu z načrtom socialnega vključevanja iz osebnega načrta. Pri izvajanju načrta poleg zavoda sodelujejo pristojni centri, ki z zavodom sodelujejo tudi med prestajanjem kazni, če je to potrebno za obsojenčevo uspešnejše socialno vključevanje v družbo po prestani kazni.«. Peti odstavek se črta. Dosedanji šesti odstavek postane peti odstavek.

Prvi odstavek 100. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Pri načrtovanju ter izvajanju aktivnosti in programov socialnega vključevanja poleg obsojenca, delavcev zavoda in pristojnega centra, sodelujejo tudi drugi organi in organizacije, ki zagotavljajo zaposlitev, nastanitev, ter javni zavodi s področja zdravstva in izobraževanja, razen če obsojenec to odkloni.«.

101. člen se spremeni tako, da se glasi: Zavod lahko obsojencu določi prostovoljca s strani pristojnih centrov, samoupravnih lokalnih skupnosti, društev, nevladnih in nepridobitnih organizacij, če se oceni, da med prestajanjem kazni potrebuje aktivnosti na področju socialne preventive in reintegracije in če mu lahko prostovoljci s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja med prestajanjem kazni zapora. Prostovoljstvo se opravlja v dogovoru z delavci zavoda in obsojencem.«.

Prvi odstavek 106. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Komisija odloča o pogojnem odpustu na prošnjo obsojenca ali njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika ali na predlog direktorja zavoda.«. Druga alinea drugega odstavka se črta. Dosedanja tretja alinea, ki postane druga alinea, se spremeni tako, da se glasi: »– pridobi podatke iz petega odstavka 250.a člena tega zakona.«. Četrta alinea se črta. V četrtem odstavku se črta besedilo »ali neposredno pri komisiji«. Peti odstavek se črta. V dosedanjem šestem odstavku, ki postane peti odstavek, se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Pristojni center mora komisijo ali pristojno sodišče obvestiti, če se obsojenec ne drži dogovora oziroma ne izvršuje nalog, naloženih v okviru pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom, kot tudi o dejstvu, če je izkazan sum, da je obsojenec v času pogojnega odpusta storil kaznivo dejanje.«. Dosedanji sedmi odstavek postane šesti odstavek. Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Če v času od odločitve komisije do datuma pogojnega odpusta obsojenca nastanejo razlogi, zaradi katerih komisija verjetno ne bi ugodila prošnji ali predlogu za pogojni odpust, če bi zanje vedela, predsednik komisije zadrži izvršitev odločbe, dokler komisija ponovno ne odloči o prošnji oziroma predlogu.«.

V četrtem odstavku 109. člena se za besedo »obutev« črta besedilo »ter enkratno denarno pomoč, ki jo za denarni dodatek določajo predpisi na področju socialnega varstva«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Zavod o odpustu obsojenca obvesti pristojno sodišče in pristojni center.«.

V prvem odstavku 113. člena se črta beseda »uprave«.

V drugem odstavku 118. člena se črta beseda »hujše«, beseda »sedem« pa se nadomesti z besedo »tri«. V tretjem odstavku se črta beseda »uprave«.

Naslov 1. oddelka II. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »Nadomestitev plačila globe, izrečene v postopku o prekršku, z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti«.

128. člen se črta.

130. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Izvršitev oprave določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti, s katero se storilcu prekrška nadomesti plačilo globe, izrečene v postopku o prekršku, pripravi, vodi in nadzoruje pristojni center s smiselno uporabo določb 13. člena tega zakona.

(2)Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vzgojne ukrepe, ki so po vsebini primerljivi opravljanju določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti, ki se izrečejo mladoletnikom v postopku o prekršku.«.

131. in 132. člen se črtata.

134. in 135. člen se črtata.

191. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Za disciplinske prestopke se smejo izreči mladoletniku v prevzgojnem domu naslednje disciplinske kazni: 1. pisni opomin; 2. prepoved izhoda do treh mesecev; 3. namestitev v posebnem prostoru v prostem času do sedem dni; 4. namestitev v posebnem prostoru brez pravice do dela do tri dni.

(2)Zoper odločbo o izrečeni disciplinski kazni je dovoljena pritožba. Pritožba zadrži izvršitev disciplinske kazni, razen prepovedi izhoda do treh mesecev.«.

V drugem odstavku 193. člena se črta beseda »uprave«.

197. člen se spremeni tako, da se glasi: Določbe 29. člena, 31. do 41. člena, 54. člena, 57. do 63. člena, 66. do 68. člena, 70. do 73. člena, 75. člena, 81. člena, 83. do 87. člena, 90.a člena, 91. člena, 93. člena, 95. in 96. člena, 109. člena in 114. do 117. člena tega zakona se uporabljajo tudi za mladoletnike.«.

V drugem odstavku 198. člena se črta beseda »uprave«.

V drugem odstavku 199. člena se doda nov prvi stavek, ki se glasi: »Sodišče lahko izreče vzgojni ukrep oddaje v zavod za usposabljanje mladoletniku, ki ima odločbo o usmeritvi v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, in je v njej opredeljen kot otrok z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju.«.

201. in 202. člen se spremenita tako, da se glasita:

(1)V Republiki Sloveniji se kazenske sankcije izvršujejo v okviru Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij kot organa v sestavi ministrstva, pristojnega za pravosodje.

(2)Upravo sestavljajo naslednje notranje organizacijske enote: Generalni urad, zavodi za prestajanje kazni zapora, ki imajo lahko dislocirane oddelke, in prevzgojni dom.

(3)V zavodih za prestajanje kazni zapora oziroma mladoletniškega zapora se izvršuje kazen zapora, mladoletniškega zapora ter kazni zapora, izrečene po drugih predpisih.

(1)Uprava v okviru delovnega področja, določenega z zakonom, skrbi za celostno uveljavljanje pravic in obveznosti zaprtih oseb, za razvoj specifičnih, psiholoških, socialnih, pedagoških, socioloških ter drugih oblik in metod dela z zaprtimi osebami, za celostni razvoj in izvrševanje socialnega dela in postpenalne obravnave ter zdravstvenega varstva zaprtih oseb.

(2)Generalni urad opravlja naslednje naloge: 1. skrb za uniforme in drugo osebno opremo, oborožitev, tehnično in drugo opremo pravosodnih policistov, 2. skrb za razvoj sistemov varovanja zaprtih oseb, 3. odločanje na prvi in drugi stopnji v upravnem postopku, kadar je tako določeno z zakonom, 4. zbiranje in obdelovanje statističnih in drugih podatkov o izvrševanju kazenskih sankcij, 5. izvajanje internega nadzora nad vsemi področji dela v zavodih za prestajanje kazni zapora in prevzgojnem domu ter usmerjanje in usklajevanje njihovega dela, 6. predlaganje izboljšav na področju izvrševanja kazenskih sankcij in 7. opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom.

(3)Zavodi za prestajanje kazni zapora in prevzgojni dom opravljajo naslednje naloge: 1. neposredno izvrševanje kazni zapora, mladoletniškega zapora, vzgojnega ukrepa oddaje mladoletnika v prevzgojni dom ter izvrševanje pripora v skladu z zakonom, 2. skrb za zakonitost dela in zagotavljanje ter varovanje človekovih pravic zaprtih oseb, 3. vodenje upravnih postopkov na prvi stopnji, 4. vodenje evidenc zaprtih oseb in zagotavljanje tajnosti podatkov, ki se zbirajo o zaprtih osebah, 5. izvajanje obravnave zaprtih oseb v skladu s sistemskimi usmeritvami na nivoju uprave, 6. izvajanje nalog na področju zdravstvenega varstva zaprtih oseb in 7. zagotavljanje materialnih pogojev za življenje zaprtih oseb.

(4)Pri opravljanju nalog iz drugega odstavka tega člena sodeluje Generalni urad z znanstvenimi organizacijami, strokovnimi društvi, nevladnimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi organizacijami.«.

Drugi odstavek 204. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Notranja organizacija in sistemizacija delovnih mest v upravi je določena z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.«.

Prvi odstavek 205. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Delo uprave in Generalnega urada vodi generalni direktor.«. V drugem odstavku se črta beseda »uprave«.

Tretji odstavek 206. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Za obsojence, ki so nevarni, ker ogrožajo druge, se lahko določi posebej varovan oddelek ali posebej varovan režim v okviru zavoda. V ta oddelek ali režim namešča nevarne obsojence direktor zavoda. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.«.

V prvem odstavku 207. člena se črta besedilo »oseb v uklonilnem zaporu od obsojencev,«. Tretji do šesti odstavek se črtajo.

V drugem odstavku 208. člena se črta beseda »uprave«.

Drugi odstavek 214. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Pooblaščene uradne osebe so delavci pravosodne varnostne policije (v nadaljnjem besedilu: pravosodni policisti), ki opravljajo naloge varovanja in nadzora, strokovni delavci, inštruktorji, generalni direktor in njegov namestnik, delavci uprave, ki opravljajo nadzor, direktorji zavodov, vodje oddelkov obsojencev, vodje dislociranih oddelkov zavodov ter direktor prevzgojnega doma.«. V tretjem odstavku se beseda »pravilniku« nadomesti z besedo »aktu«.

V tretjem odstavku 225. člena se črta beseda »uprave«.

227. in 227.a člen se spremenita tako, da se glasita:

(1)Pooblaščene uradne osebe morajo opravljati delo v manj ugodnem delovnem času, kadar je to potrebno za izvajanje nalog zavoda.

(2)Delo v manj ugodnem delovnem času je: – delo v neenakomerno razporejenem delovnem času; – delo v izmenah; – delo ob sobotah, nedeljah praznikih in drugih dela prostih dnevih; – delo v deljenem delovnem času; – delo preko polnega delovnega časa; – popoldansko in nočno delo.

(3)Prerazporeditev pooblaščenih uradnih oseb na delo v manj ugodnem delovnem času v okviru določene redne mesečne oziroma letne delovne obveznosti določi direktor zavoda ali vodja dislociranega oddelka zavoda.

(4)Delovna mesta, na katerih poteka delo v manj ugodnem delovnem času, se določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.

(5)Če to terjajo varnostne razmere oziroma če je samo tako mogoče opraviti določene naloge, ki jih ni mogoče odlagati ali pa morajo biti opravljene v določenem roku, se lahko odredijo tudi druge oblike dela, kot so določene v drugem odstavku tega člena.

(6)Generalni direktor določi primere, v katerih je dovoljeno odrediti delo iz prejšnjega odstavka, in osebe, ki ga lahko odredijo.

(7)Delovna obveznost v posameznih izmenah lahko traja največ 12 ur. Če je organizirana 12-urna nočna izmena, je treba zagotoviti 24-urni počitek.

(8)V izjemnih razmerah lahko direktor zavoda v soglasju z generalnim direktorjem odredi odložitev ali prekinitev letnega dopusta pooblaščenim uradnim osebam.

(1)Pripravljenost za delo je poseben delovni pogoj, pri katerem mora biti pooblaščena uradna oseba, ki ji je pripravljenost odrejena, v pripravljenosti za delo doma. Pripravljenost pomeni dosegljivost pooblaščene uradne osebe po telefonu ali drugih komunikacijskih sredstvih za potrebe prihoda na delovno mesto ali na kraj, kjer je treba opraviti nujno nalogo.

(2)Pooblaščena uradna oseba, ki je v času pripravljenosti poklicana na delo, se mora v najkrajšem možnem času zglasiti na delovnem mestu ali kraju, kjer je treba opraviti nujno nalogo.

(3)Pripravljenost za delo se ne šteje v delovni čas.

(4)Če pooblaščena uradna oseba med pripravljenostjo za delo začne opravljati delo, se mu čas opravljanja dela šteje v delovni čas.

(5)Pripravljenost za delo pisno odredi generalni direktor, direktor zavoda ali oseba, ki ju nadomešča v času odsotnosti.«.

Za 227.a členom se doda nov 227.b člen, ki se glasi:

(1)Generalni direktor ali direktor zavoda lahko pooblaščeni uradni osebi odredita delo preko polnega delovnega časa, pri čemer se časovna omejitev dnevnega, tedenskega in mesečnega delovnega časa preko polnega delovnega časa upošteva kot povprečna omejitev v obdobju štirih mesecev. Pri izračunu povprečja se ne upoštevata letni dopust in odsotnost z dela zaradi bolezni.

(2)S soglasjem pooblaščene uradne osebe se dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev delovnega časa lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.«.

V drugem odstavku 229. člena se črta beseda »uprave«.

V 230. členu se beseda »pravilniku« nadomesti z besedo »aktu«.

V drugem odstavku 231. člena se beseda »pravilniku« nadomesti z besedo »aktu«.

V tretjem odstavku 232. člena se črta beseda »uprave«.

V tretjem odstavku 233. člena se črta beseda »uprave«.

Šesti odstavek 235. člena se spremeni tako, da se glasi: »(6) Varovane osebe so zaprte osebe: obsojenci, osebe, ki jim je izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, priporniki in mladoletniki v prevzgojnem domu.«.

Prvi in drugi odstavek 236. člena se spremenita tako, da se glasita: »(1) Pravosodni policist sme obsojenca odstraniti iz skupnih bivalnih in drugih prostorov in ga odvesti v poseben prostor, če je podan sum za obstoj vsaj enega od naslednjih razlogov: – da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali če resno grozi, da bo storil tako kaznivo dejanje, – da se pripravlja na beg ali upor, – da kakorkoli ogroža sebe ali druge, – da huje ovira druge pri delu, počitku ali razvedrilu, – da namerno uničuje zavodski inventar.

(2)V posebnem prostoru sme obsojenec ostati največ 12 ur. Če se pred iztekom tega časa ugotovi, da je še vedno podan kateri od razlogov iz prejšnjega odstavka, lahko pravosodni policist, ki vodi izmeno, v soglasju z direktorjem zavoda odloči, da se obsojenec še nadalje namesti v poseben prostor, dokler za to obstajajo razlogi, vendar na podlagi posamezne odločbe ne več kot 12 ur. Namestitev obsojenca v posebnem prostoru ne sme trajati skupno več kot 72 ur neprekinjeno.«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Obsojenec mora biti v posebnem prostoru posebej nadzorovan. Če v času nadzora pravosodni policist ugotovi, da ni več razlogov za namestitev v posebnem prostoru, to sporoči pravosodnemu policistu, ki vodi izmeno, ki odloči o nadaljnjem bivanju obsojenca v posebnem prostoru. O namestitvi obsojenca v posebnem prostoru je treba takoj obvestiti zdravstveno osebje, ki odredi potrebne ukrepe za zavarovanje njegovega življenja in zdravja.«. Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek. V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se beseda »tretjega« nadomesti z besedo »četrtega«.

V drugem odstavku 241. člena se črta beseda »uprave«. V tretjem odstavku se beseda »druge« nadomesti z besedo »pete«, beseda »uprave« pa se črta. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Če je zoper pravosodnega policista uveden kazenski postopek zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in za katerega je zagrožena kazen zapora daljša od šestih mesecev, lahko generalni direktor odloči, da se pravosodnega policista začasno odstrani z dela (suspenz).«. Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

Tretji odstavek 246. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Gospodarske dejavnosti uprave, ki se opravljajo v javnem interesu, se lahko organizirajo in izvajajo tudi kot gospodarske javne službe.«.

250.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Ministrstvo upravlja kazensko evidenco, evidenco pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških, posebno evidenco vzgojnih ukrepov in skupno evidenco kazenskih točk v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: evidence). V evidencah se obdelujejo: osebni podatki, vključno z enotno matično številko občana, o storilcih kaznivih dejanj iz sodb ali drugih odločb sodišč, podatki o izrečenih kaznih, varnostnih ukrepih, pogojnih obsodbah, sodnih opominih, vzgojnih ukrepih in o obsodbah, s katerimi je bila storilcem kaznivih dejanj, o katerih se vodi kazenska evidenca, oproščena kazen, o izrečenih sankcijah v postopku o prekršku ter o njihovih pravnih posledicah; poznejše spremembe podatkov o obsodbah, ki so bile vpisane v kazensko evidenco, pa tudi podatki o izvršeni kazni in razveljavitvi vpisa neupravičene obsodbe. Na podlagi enotne matične številke občana se iz Centralnega registra prebivalstva v kazensko evidenco vpiše veljaven podatek o osebnem imenu.

(2)Podatke za evidence iz prejšnjega odstavka posredujejo ministrstvu upravljavec Centralnega registra prebivalstva, državni organi, pristojni organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki obdelujejo podatke, ki so potrebni za točnost in ažurnost podatkov v kazenski evidenci. Ministrstvu se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in zakonom, ki ureja davčni postopek, za izvajanje njegovih nalog in pooblastil iz prvega odstavka tega člena ter za namene zagotavljanje točnosti in posodobljenosti podatkov ob vpisu ali posredovanju podatkov iz evidence, omogoči neposreden elektronski dostop do Centralnega registra prebivalstva. Dostop se izvede z imenom in priimkom, enotno matično številko ali drugimi podatki, ki v povezavi z osebnim imenom zagotavljajo enoznačno identifikacijo osebe, o kateri se zahteva podatek ter opravilno številko zadeve in navedbo pravne podlage. Za potrebe vodenja kazenske evidence za pravne osebe se omogoči tudi elektronski dostop do centralnega registra aktivnih in izbrisanih pravnih oseb.

(3)V evidence iz prvega odstavka tega člena se vpisujejo naslednji podatki: 1. ime in priimek ter datum rojstva; 2. enotna matična številka oziroma matična številka pravne osebe; 3. kraj, občina in upravna enota ter država rojstva; 4. državljanstvo; 5. stalno oziroma začasno prebivališče; 6. naziv in naslov sodišča oziroma prekrškovnega organa, za tuje sodišče tudi ime države; številka in datum izreka odločbe sodišča prve stopnje oziroma prekrškovnega organa, datum izreka in pravnomočnosti odločbe organa druge stopnje; 7. zakonsko ime kaznivega dejanja z navedbo točke, odstavka in člena zakona, ki je bil uporabljen; 8. vrsta kazenske sankcije, vzgojnega ukrepa in varnostnega ukrepa oziroma sankcije za prekršek, ki se vpisuje v evidenco, z navedbo trajanja izrečene sankcije; 9. vse spremembe v zvezi z vpisanimi podatki, z navedbo organa, ki je izdal odločbo, in podatki o njej; 10. v evidenci kazenskih točk se obdelujejo tudi podatki o vozniškem dovoljenju.

(4)Za vzgojne ukrepe se upravlja posebna evidenca, v kateri se s smiselno uporabo določb drugega in prejšnjega odstavka obdelujejo osebni podatki o mladoletniku, podatki o izrečenih vzgojnih ukrepih in podatki o izvršenih vzgojnih ukrepih oziroma drugi podatki, ki se nanašajo na izvrševanje vzgojnih ukrepov.

(5)Podatki iz kazenske evidence se dajejo le za neizbrisane obsodbe sodišču, državnemu tožilstvu, policiji za potrebe kazenskih postopkov, ki tečejo zoper prej obsojeno osebo, organom, pristojnim za izvrševanje kazenskih sankcij, in pristojnim organom, ki sodelujejo v postopku za podelitev amnestije, pomilostitve ali za izbris obsodbe.

(6)Podatki iz kazenske evidence o neizbrisani obsodbi se posredujejo državnim organom, na obrazloženo zahtevo pa se smejo posredovati tudi pravnim osebam in zasebnim delodajalcem, če še trajajo pravne posledice obsodbe ali varnostni ukrepi in če imajo upravičen, na zakonu utemeljen interes. Državnim organom in izvajalcem javnih pooblastil se omogoči varen elektronski dostop do kazenske evidence tako, da lahko zahtevo posredujejo tudi v elektronski obliki, in v primeru, če oseba ni zabeležena v evidenci, takoj prejmejo sporočilo, da oseba ni vpisana v kazenski evidenci. Če je oseba zabeležena, ministrstvo, pristojno za pravosodje, organu posreduje v elektronski obliki podatek iz kazenske evidence o neizbrisani sodbi.

(7)Ministrstvo o izbrisu obsodbe iz kazenske evidence obvesti upravljavca evidence zaprtih oseb. Podatke se lahko uporabi samo za izbris podatkov o sodbi iz evidence iz 50. člena tega zakona, kar upravljavec te evidence izvede najpozneje v osmih dneh po prejetju podatka o izbrisani sodbi.

(8)Na upravičeno, z zakonom določeno zahtevo ustanov, društev ali skupin, ki so jim otroci ali mladoletniki zaupani v učenje, vzgojo, varstvo ali v oskrbo, se dajo podatki iz kazenske evidence tudi za izbrisane obsodbe za kazniva dejanja po 173. členu, po 173.a členu, po drugem odstavku 174. člena, po drugem in tretjem odstavku 175. člena, storjenega proti mladoletni osebi, in po 176. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo in 54/15).

(9)Obsodbe za kazniva dejanja iz prejšnjega odstavka se vpišejo v posebno evidenco, s področnimi zakoni pa se predpišejo pogoji in omejitve za dajanje podatkov o takih obsodbah. V primerih, ki niso zajeti v prejšnjem odstavku, se obsodba kljub ohranitvi v posebni evidenci šteje za izbrisano.

(10)Posamezniku se sme na njegovo zahtevo brezplačno dati podatke o tem, da je bil oziroma da ni bil obsojen.

(11)Določbe o zakonski rehabilitaciji in izbrisu sodbe ter o sodni rehabilitaciji se smiselno uporabljajo tudi, kadar gre za sodbo, ki jo je državljanu Republike Slovenije izreklo tuje sodišče.

(12)Določbe tega člena se uporabljajo tudi za sodbe, ki so jih državljanom Republike Slovenije izrekla tuja sodišča, določbe o posredovanju podatkov pa se uporabljajo tudi za državne organe, pravne osebe in delodajalce držav članic Evropske unije, če ni z zakonom določeno drugače.«.

254. člen se črta.

(1)Pred uveljavitvijo tega zakona začeti postopki se nadaljujejo in končajo po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2 in 109/12).

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morajo obsojenci, ki jim je bil začetek prestajanja zaporne kazni pred uveljavitvijo tega zakona odložen iz razlogov po 1. točki prvega odstavka 24. člena ali jim je bilo prestajanje kazni zapora prekinjeno na podlagi prvega odstavka 82. člena iz razlogov po 1. točki prvega odstavka 24. člena zakona, predložiti sodišču potrdilo o bolnišničnem zdravljenju iz spremenjenega tretjega odstavka 24. člena zakona ali dokazila o obstoju razlogov in okoliščin iz spremenjene 1. ali 2. točke prvega odstavka 82. člena zakona najkasneje v 60 dneh od uveljavitve tega zakona. Če obsojenec sodišču ne predloži potrdila ali dokazil v 60 dneh od uveljavitve tega zakona, sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, v osmih dneh po preteku tega roka v skladu z določbami 20. člena zakona pozove obsojenca na prestajanje zaporne kazni.

(1)Do ureditve vsebine iz tega člena v zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, se lahko kazenska evidenca in prekrškovna evidenca po zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, povezujeta s Centralnim registrom prebivalstva tako, da se zagotovi točnost in posodobljenost podatkov v kazenski in prekrškovni evidenci.

(2)Povezovanje iz prejšnjega odstavka se izvede tako, da je možno avtomatično posodabljanje podatkov v evidencah oziroma na način, da povezovanje omogoča vsaj, da se v evidencah pri osebnih podatkih določenega ali določljivega posameznika pojavi samodejno opozorilo, da je pri njegovih podatkih v drugi zbirki osebnih podatkov prišlo do spremembe.

(3)Za povezovanje iz prvega odstavka tega člena se za državljane Republike Slovenije ali osebe s prebivališčem v Republiki Sloveniji kot identifikacijska znaka uporabita osebno ime in njegova enotna matična številka, za tujca pa njegovo osebno ime in njegova enotna matična številka ali drug ustrezen identifikacijski znak iz kazenske evidence.

(1)Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (Uradni list RS, št. 102/00, 127/06, 112/07, 62/08, 76/08 – ZIKS-1C, 19/09, 86/09, 109/12 – ZIKS-E in 51/13), Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (Uradni list RS, št. 85/09), Pravilnik o količnikih za določitev osnovnih plačil, o kriterijih in merilih za ocenjevanje uspešnosti in rezultatov dela obsojencev ter o nagradah mladoletnikov (Uradni list RS, št. 52/02 in 86/09) in Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist (Uradni list RS, št. 109/08 in 46/12) se morajo uskladiti z določbami tega zakona najkasneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.

(2)Podzakonski predpis iz drugega odstavka 24. člena zakona izda minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(3)Do izdaje oziroma uskladitve podzakonskih predpisov z določbami tega zakona se uporabljajo dosedanji podzakonski predpisi, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.

(1)Tehnični pogoji za vzpostavitev ustreznih varnih elektronskih povezav za izmenjavo podatkov iz sedmega odstavka 40. in 250.a člena zakona se zagotovijo v štirih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2)Do vzpostavitve ustreznih varnih elektronskih povezav se podatki iz prejšnjega odstavka posredujejo pisno.

Finančni, kadrovski in prostorski pogoji za vzpostavitev prilagojenega prostora ali oddelka enega od zavodov iz drugega odstavka 60. člena zakona se zagotovijo do 1. junija 2016.

(1)Posebna zdravniška komisija iz tretjega odstavka 25. člena zakona se imenuje najkasneje do 31. decembra 2015.

(2)Do imenovanja posebne zdravniške komisije se uporablja 25. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2 in 109/12).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 6. člena in drugega odstavka 70. člena tega zakona, ki začneta veljati tri mesece po uveljavitvi tega zakona. Št. 713-03/15-4/27 Ljubljana, dne 9. julija 2015 EPA 533-VII Državni zbor Republike Slovenije dr. Milan Brglez l.r. Predsednik