36. člen ZGGLRS
(Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije)
(1)Sklad v skladu z Zakonom o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 – uradno prečiščeno besedilo, 56/10 – ORZSKZ16 in 14/15 – ZUUJFO) do dokončanja postopkov opravlja naloge in izpolnjuje obveznosti v zvezi s:
1.postopki denacionalizacije gozdov in izplačilom odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe vrnjenih gozdov v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo;
2.postopki vračanja premoženja in izplačila odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe vrnjenih gozdov v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij;
3.postopki vračanja premoženja članom agrarnih skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja ponovno vzpostavitev agrarnih skupnosti ter vrnitev njihovega premoženja in pravic;
4.postopki, povezanimi z neodplačnimi prenosi lastninske pravice na gozdovih z Republike Slovenije na druge pravne osebe in z drugih pravnih oseb na Republiko Slovenijo na podlagi 14., 16. in 16.a člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 – uradno prečiščeno besedilo in 56/10 – ORZSKZ16), 74. člena Zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09 – uradno prečiščeno besedilo), 8. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 56/99, 72/00 in 87/11), 5. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93, 32/94 – odl. US, 1/96 in 30/98 – ZZLPPO), 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05) in 64. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98).
(2)Državni gozdovi iz 4. točke prejšnjega odstavka po končanju postopkov preidejo v gospodarjenje družbi.
(3)Ne glede na 33. člen tega zakona se sredstva gozdnega sklada po poplačilu obveznosti iz 3., 5. in 6. točke četrtega odstavka 33. člena tega zakona prednostno namenijo za financiranje nalog in obveznosti Sklada iz prvega odstavka tega člena, in sicer šele po porabi sredstev, ki so do uveljavitve tega zakona za ta namen zagotovljena na Skladu.
(4)Sredstva se za namene iz prejšnjega odstavka zagotavljajo na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta Sklada.
- VSL Sklep II Cp 1781/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Za izdajo predhodne odredbe zadošča objektivna nevarnost. Zadošča, da upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Pri začasni odredbi za zavarovanje denarne terjatve pa mora biti izkazana subjektivna nevarnost, tj. nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Potrebno je torej dolžnikovo aktivno ravnanje, ki ima lahko za posledico onemogočanje ali oteževanje izvršitve denarne terjatve upnika. Takšnega ravnanja tožnica ni izkazala. Slabši ekonomski položaj stranke namreč odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, še ne izkazuje. Toženec ima za poravnavanje obveznosti iz naslova odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja na voljo enak obseg sredstev, kot jih je imel pred uveljavitvijo ZGGLRS, saj se prihodki, ki jih je toženec ustvaril do 1. 7. 2016 nikamor ne prenašajo (glej tretji odstavek 36. člena ZGGLRS). Poleg tega so prihodki, ki jih od 1. 7. 2016 ustvarja družba SiDG, d.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 27. 3. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep II Cp 1781/2018Višje sodišče v Ljubljani · 27. 3. 2019
Za izdajo predhodne odredbe zadošča objektivna nevarnost. Zadošča, da upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Pri začasni odredbi za zavarovanje denarne terjatve pa mora biti izkazana subjektivna nevarnost, tj. nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Potrebno je torej dolžnikovo aktivno ravnanje, ki ima lahko za posledico onemogočanje ali oteževanje izvršitve denarne terjatve upnika. Takšnega ravnanja tožnica ni izkazala. Slabši ekonomski položaj stranke namreč odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, še ne izkazuje. Toženec ima za poravnavanje obveznosti iz naslova odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja na voljo enak obseg sredstev, kot jih je imel pred uveljavitvijo ZGGLRS, saj se prihodki, ki jih je toženec ustvaril do 1. 7. 2016 nikamor ne prenašajo (glej tretji odstavek 36. člena ZGGLRS). Poleg tega so prihodki, ki jih od 1. 7. 2016 ustvarja družba SiDG, d.