Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo

V Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12 in 64/14) se v tretjem odstavku 2. člena besedilo »parametra onesnaženosti kemijska potreba po kisiku in strupenost ne upoštevata« nadomesti z besedilom »parametri onesnaženosti kemijska potreba po kisiku, sulfat in strupenost ne upoštevajo«.

V 4. členu se v 1. točki za besedo »obstoječih« doda beseda »pretočnih«. V 10. točki se v tretji alineji za besedilom »ob teh objektih in napravah,« doda besedilo »če na teh površinah poteka manipulacija z odpadki in bi lahko prišlo do onesnaženja površin,« in črta beseda »ter«, na koncu četrte alineje se črta podpičje in doda beseda »in«, za četrto alinejo pa se doda nova peta alineja, ki se glasi: »– biološko razgradljiva industrijska odpadna voda iz naprave, v kateri poteka dejavnost iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe;«. 13. točka se spremeni tako, da se glasi: »13. iztok je vodni objekt v skladu s predpisom, ki ureja določitev vodne infrastrukture, in je del naprave, prek katerega se odpadna voda odvaja v kanalizacijo, čistilno napravo ali okolje;«. Za 15. točko se doda nova 16. točka, ki se glasi: »16. kemično stranišče je stranišče, ki deluje brez izpiranja z vodo in v katerem se uporabljajo kemična sredstva (sanitarni koncentrati) za preprečevanje nezaželenih vonjav;«. Dosedanje 16. do 20. točka postanejo 17. do 21. točka. V dosedanji 21. točki, ki postane 22. točka, se črta besedilo »ter pogoje za njegovo izvajanje«. Dosedanje 22. do 27. točka postanejo 23. do 28. točka. Za dosedanjo 28. točko, ki postane 29. točka, se doda nova 30. točka, ki se glasi: »30. nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik, brez prekatov, namenjen zbiranju komunalne odpadne vode;«. Dosedanje 29., 30. in 31. točka, ki postanejo 31., 32. in 33. točka, se spremenijo tako, da se glasijo: »31. neposredno odvajanje v podzemne vode je odvajanje odpadne vode, pri katerem lahko pride do vnosa onesnaževal v podzemno vodo brez precejanja skozi zemljino ali kamnine, ki so pod površjem tal; 32. neposredno odvajanje v površinske vode (v nadaljnjem besedilu: neposredno odvajanje v vode) je odvajanje odpadne vode, pri katerem lahko pride do vnosa onesnaževal v površinsko vodo; 33. območje poselitve je aglomeracija iz operativnega progama odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, določena v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode;«. Dosedanja 32. točka postane 34. točka. Dosedanja 33. točka, ki postane 35. točka, se spremeni tako, da se glasi: »35. obstoječa pretočna greznica je pretočna greznica, ki je bila zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje, in obratuje na dan uveljavitve te uredbe;«. Dosedanji 34. in 35. točka postaneta 36. in 37. točka. Za dosedanjo 36. točko, ki postane 38. točka, se doda nova 39. točka, ki se glasi: »39. odvajanje odpadne vode je odvajanje odpadne vode po cevovodu prek iztoka v kanalizacijo, čistilno napravo ali okolje. Za odvajanje odpadne vode se šteje tudi prevzem in prevoz komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice ali odpadne vode iz petega odstavka 14. člena te uredbe s cestnim motornim vozilom ali na drug predpisan način na komunalno ali skupno čistilno napravo, kjer se zagotavlja njeno čiščenje;«. Dosedanje 37. do 40. točka postanejo 40. do 43. točka, dosedanja 41. točka, ki postane 44. točka, pa se spremeni tako, da se glasi: »44. posredno odvajanje v podzemne vode (v nadaljnjem besedilu: posredno odvajanje v vode) je odvajanje odpadne vode na površje tal ali s ponikanjem v tla, od koder odpadna voda pronica skozi neomočene sedimente ali zemljino in lahko pride do vnosa onesnaževal v podzemne vode;«. Dosedanji 42. in 43. točka postaneta 45. in 46. točka, za dosedanjo 44. točko, ki postane 47. točka, pa se doda nova 48. točka, ki se glasi: »48. pretočna greznica je objekt ali gradbeni proizvod za anaerobno čiščenje komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaerobno čiščenje komunalne odpadne vode;«. Dosedanje 45. do 55. točka postanejo 49. do 59. točka, v dosedanji 56. točki, ki postane 60. točka, pa se v točki a) besedilo »za več kakor 25 % spremeni« nadomesti z besedilom »za več kakor 25 % poveča«. Dosedanje 57. do 62. točka postanejo 61. do 66. točka. Dosedanja 63. točka, ki postane 67. točka, se spremeni tako, da se glasi: »67. znatno povečanje vsebnosti kateregakoli onesnaževala, ki se odvaja z odpadno vodo, v vodotoku (v nadaljnjem besedilu: znatno povečanje) je za parameter onesnaženosti, za katerega je v predpisu, ki ureja stanje površinskih voda, določen okoljski standard kakovosti ali mejna vrednost za razvrščanje v razrede ekološkega stanja ali ekološkega potenciala, povečanje vsebnosti onesnaževala v vodotoku glede na vsebnost onesnaževala na mestu vzorčenja gorvodno od iztoka ali glede na vsebnost onesnaževala na delu vodotoka, kjer ni vpliva odvajanja odpadne vode, ki spremeni razvrstitev vodnega telesa ali dela vodnega telesa za razred ali več razredov ekološkega ali kemijskega stanja navzdol;«. Dosedanja 64. točka postane 68. točka.

V četrtem odstavku 5. člena se v prvi in tretji alineji besedilo »iz četrtega odstavka 14. člena« nadomesti z besedilom »iz petega odstavka 14. člena«, v drugi alineji pa se besedilo »ali predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav« nadomesti z besedilom »ali iz dejavnosti iz priloge 6 te uredbe«. Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(8) Za posamezno napravo ali posamezen iztok iz naprave se lahko v okoljevarstvenem dovoljenju za posamezen parameter onesnaženosti določi mejna vrednost, ki je strožja od mejne vrednosti iz prvega do sedmega odstavka tega člena ali mejne vrednosti v skladu s posebnim predpisom iz prvega odstavka 2. člena te uredbe, če gre za: 1. neposredno odvajanje v vodotok in se ugotovi, da bi odvajanje odpadne vode z vsebnostjo onesnaževal na ravni teh mejnih vrednosti: – povzročilo znatno povečanje ali – onemogočilo doseganje okoljskih ciljev v skladu s predpisi, ki urejajo vode, 2. posredno odvajanje v vode in: – je iz dokumentacije, priložene vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, razvidno, da se s tem vplivi obravnavanega odvajanja odpadne vode zmanjšajo na sprejemljivo raven ali – bi odvajanje odpadne vode z vsebnostjo onesnaževal na ravni teh mejnih vrednosti onemogočilo doseganje okoljskih ciljev v skladu s predpisi, ki urejajo vode.«. V devetem odstavku se za besedama »prve alineje« doda besedilo »1. točke«. Za desetim odstavkom se dodata nova enajsti in dvanajsti odstavek, ki se glasita: »(11) Za posamezno napravo ali posamezen iztok iz naprave se lahko v okoljevarstvenem dovoljenju določi mejna vrednost za enega ali več parametrov onesnaženosti, ki niso parametri onesnaženosti iz prvega do sedmega odstavka tega člena ali iz posebnega predpisa iz prvega odstavka 2. člena te uredbe, če se ugotovi, da je to potrebno zaradi doseganja okoljskih ciljev v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

(12)Za posamezno malo komunalno čistilno napravo se lahko v okoljevarstvenem dovoljenju določijo mejne vrednosti za enega ali več parametrov onesnaženosti, ki so v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, predpisani za komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 2.000 PE in manjšo od 10.000 PE, če: – prispevnem območju naravnega jezera, – prispevnem območju umetnega jezera, ki je določeno kot umetno vodno telo, – prispevnem območju vodnega objekta za zadrževanje voda, ki je določen kot močno preoblikovano vodno telo, – vodovarstvenem območju v skladu s predpisi, ki urejajo vode, – vplivnem območju kopalnih voda, – nadmorski višini, enaki ali večji od 1.500 m, ali – območju razpoklinskih vodonosnikov, vključno s kraškimi, ali 2. gre za neposredno odvajanje v vodotok na območju iz prve, druge, tretje, četrte ali pete alineje prejšnje točke ali v vodotok, katerega srednji mali pretok je manjši od dvakratnika največjega šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz te male komunalne čistilne naprave, ali v zajezeni del vodotoka, ki je del močno preoblikovanega vodnega telesa v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in se s tem: – prepreči znatno povečanje vsebnosti onesnaževal, ki se odvajajo s komunalno odpadno vodo iz male komunalne čistilne naprave, v tem vodotoku ali – omogoči doseganje okoljskih ciljev v skladu s predpisi, ki urejajo vode.«.

Za tretjim odstavkom 9. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Investitor, lastnik ali upravljavec komunalne ali skupne čistilne naprave mora urediti in vzdrževati tudi stalno merilno mesto na vtoku na: – komunalno ali skupno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 2.000 PE, in – malo komunalno čistilno napravo, če je zaradi obračuna okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, treba določiti učinek čiščenja te komunalne čistilne naprave.«.

Prvi, drugi in tretji odstavek 12. člena se spremenijo tako, da se glasijo: »(1) Komunalno, industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda je prepovedano odvajati v podzemne vode, če gre za: 1. neposredno odvajanje ali 2. posredno odvajanje na: – vodovarstvenih območjih, če tako določajo predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh območjih, – prispevnih območjih naravnih jezer, razen če gre za prispevno območje presihajočega jezera ali za odvajanje komunalne odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave, ali – manj kot 300 m od obale naravnega ali umetnega jezera, razen presihajočega, če gre za odvajanje komunalne odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave.

(2)Komunalno, industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda je prepovedano odvajati v celinske površinske vode, ki: – v skladu s to uredbo niso vodotoki, razen če gre za odvajanje komunalne odpadne vode v močno preoblikovano vodno telo, ki je nastalo z zajezitvijo vodotoka ali vključuje zajezene dele vodotoka, – so kopalne vode, – so referenčni odseki vodotokov, – so vodotoki na vodovarstvenih območjih, če tako določajo predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh območjih, – so vodotoki na prispevnih območjih naravnih jezer, razen če gre za prispevno območje presihajočega jezera ali za odvajanje komunalne odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave, – so vodotoki 300 m od obale kopalne vode ali 300 m gorvodno od kopalne vode ali – so vodotoki, katerih srednji mali pretok je manjši od dvakratnika največjega šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz naprave, razen če gre za odvajanje komunalne odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave.

(3)Komunalno, industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda je prepovedano odvajati neposredno v kopalne vode na morju ali dele morja iz predpisa, ki ureja določitev delov morja, kjer je kakovost vode primerna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev.«.

Šesti odstavek 13. člena se spremeni tako, da se glasi: »(6) Upravljavec naprave mora izpad ali okvaro iz prejšnjega odstavka takoj prijaviti inšpekciji, pristojni za varstvo okolja, in inšpekciji, pristojni za ribištvo, ter če se industrijska odpadna voda odvaja: – v javno kanalizacijo, o tem takoj obvestiti upravljavca javne kanalizacije in upravljavca komunalne ali skupne čistilne naprave, – v vodo na prispevnem območju občutljivega območja zaradi kopalnih voda, o tem med kopalno sezono takoj obvestiti Agencijo Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) zaradi obveščanja in opozarjanja kopalcev.«.

Za petim odstavkom 14. člena se dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita: »(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena je industrijsko odpadno vodo prepovedano odvajati v javno kanalizacijo, ki je ali za katero je predvideno, da bo zaključena z malo komunalno čistilno napravo, ali čistiti na mali komunalni čistilni napravi.

(7)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko na podlagi vloge upravljavca naprave za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za posamezno napravo v okoljevarstvenem dovoljenju dovoli odvajanje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo, ki je zaključena z malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 200 PE, če je to tehnično mogoče, je za čiščenje industrijske odpadne vode zagotovljena zmogljivost te javne kanalizacije in male komunalne čistilne naprave, ki zaključuje to javno kanalizacijo, in: – dnevna količina industrijske odpadne vode pri največji zmogljivosti obratovanja te naprave ne presega 5 % dnevne količine odpadne vode, ki se čisti na tej mali komunalni čistilni napravi, in hkrati skupna dnevna količina industrijskih odpadnih voda pri največji zmogljivosti obratovanja naprav, priključenih na to malo komunalno čistilno napravo, ne presega 5 % dnevne količine odpadne vode, ki se čisti na tej mali komunalni čistilni napravi, ali – sta vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja priloženi mnenji upravljavca javne kanalizacije in upravljavca male komunalne čistilne naprave, da industrijska odpadna voda iz te naprave ne bo škodljivo vplivala na objekte javne kanalizacije ali na obratovanje male komunalne čistilne naprave in da predlaganemu odvajanju industrijske odpadne vode ne nasprotujeta.«.

V prvem odstavku 15. člena se besedilo »urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav ali emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav« nadomesti z besedilom »urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, mesto iztoka v vode pa izbrati in oblikovati tako, da je vpliv na stanje vodnega telesa, v katero se odvaja komunalna odpadna voda, čim manjši.«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Pri načrtovanju, gradnji, rekonstrukciji, obratovanju ali vzdrževanju komunalne ali skupne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 10.000 PE, ki je namenjena izvajanju obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba), mora investitor, lastnik ali upravljavec zagotoviti: – vgradnjo opreme za prevzem in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic, – vgradnjo opreme za prevzem in obdelavo blata iz komunalnih čistilnih naprav, ki niso opremljene za prevzem in obdelavo blata, ter blata iz obstoječih pretočnih greznic, in – neoviran sprejem komunalne odpadne vode iz prve alineje tega odstavka in blata iz druge alineje tega odstavka ter njuno čiščenje oziroma obdelavo na tej komunalni ali skupni čistilni napravi.«. Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek. Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(5) Upravljavec komunalne ali skupne čistilne naprave mora ob izpadu komunalne ali skupne čistilne naprave ali ob kakršnikoli okvari pri obratovanju komunalne ali skupne čistilne naprave, ki bi lahko povzročila čezmerno obremenitev odpadne vode na iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave, sam takoj začeti izvajati ukrepe za odpravo okvare, zmanjšanje in preprečitev nadaljnjega čezmernega obremenjevanja.«. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Upravljavec komunalne ali skupne čistilne naprave mora izpad ali okvaro iz prejšnjega odstavka takoj prijaviti inšpekciji, pristojni za varstvo okolja, in inšpekciji, pristojni za ribištvo, ter če se odpadna voda odvaja v vodo na prispevnem območju občutljivega območja zaradi kopalnih voda, o tem med kopalno sezono takoj obvestiti agencijo zaradi obveščanja in opozarjanja kopalcev.«.

V drugem odstavku 16. člena se besedilo »emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav« nadomesti z besedilom »odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode«.

V drugem odstavku 17. člena se v 2. točki na koncu druge in tretje alineje za vejico doda besedilo »razen na vodovarstvenih območjih, če predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh območjih, določajo drugače,«, peta alineja pa se črta. V 3. točki se pika nadomesti z vejico in doda beseda »ali«, za 3. točko pa se doda nova 4. točka, ki se glasi: Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena je padavinsko odpadno vodo prepovedano: – odvajati v javno kanalizacijo, ki je ali za katero je predvideno, da bo zaključena z malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 200 PE, ali – čistiti na mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 200 PE.«.

Za naslovom poglavja »2.6 Drugi ukrepi zmanjševanja emisije snovi« se doda nov 18.a člen, ki se glasi: Padavinsko ali industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda je prepovedano: – zbirati v nepretočni greznici ali – zbirati in čistiti v pretočni greznici.«.

Prvi odstavek 19. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Blato je prepovedano izpuščati, odlagati ali odmetavati neposredno ali posredno v vode ali izpuščati v javno kanalizacijo.«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Ne glede na prejšnji odstavek je obdelano ali neobdelano blato iz komunalne ali skupne čistilne naprave in preostalo blato iz obstoječe pretočne greznice, ki se v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode prevzema in obdeluje v okviru obveznih storitev javne službe, dovoljeno izpuščati na komunalno ali skupno čistilno napravo, ki je namenjena izvajanju javne službe in je opremljena za prevzem in obdelavo blata.«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se za besedo »obstoječih« doda beseda »pretočnih« in črta besedilo »in padavinske«.

V tretjem odstavku 20. člena se v drugi alineji črta besedilo »in padavinske«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Vsebino premične sanitarne enote s kemičnimi stranišči je prepovedano: – izpuščati, odlagati ali odmetavati neposredno ali posredno v vode, – izpuščati v javno kanalizacijsko omrežje ali – čistiti v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, obstoječi pretočni greznici ali zbirati v nepretočni greznici.«.

Za drugim odstavkom 21. člena se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »(3) Pri posrednem odvajanju iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno ponikanje prek objekta za ponikanje, če je iztok na: – zakraselem območju ali – območju, kjer ni mogoče zagotoviti odvajanja prek zadostne plasti nezasičene cone vodonosnika, ki zagotavlja preprečevanje vnosa onesnaževal v podzemno vodo.

(4)Med dnom objekta za ponikanje iz prejšnjega odstavka in najvišjo gladino podzemne vode se mora nahajati plast neomočenih sedimentov ali zemljin ali filtrnega materiala debeline najmanj 1 m. Prostornina objekta za ponikanje se določi glede na ponikovalne sposobnosti terena v dokumentaciji iz prve alineje tretjega odstavka 23. člena te uredbe.«.

V prvem odstavku 23. člena se besedilo »Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija)« nadomesti z besedo »agencija«. V tretjem odstavku se na koncu prve alineje pred vejico doda besedilo »ali neposredno odvajanje v vodotok, ki presiha ali dolvodno od iztoka ponikne«.

V 26. členu se za sedmo alinejo doda nova osma alineja, ki se glasi: »– ukrepe za zmanjševanje emisije snovi in toplote ter ravnanje z odpadnimi vodami,«. Dosedanje osma do trinajsta alineja postanejo deveta do štirinajsta alineja.

V drugem odstavku 30. člena se na koncu druge alineje črta beseda »ali«, v tretji alineji se črta pika in doda beseda »ali«, za tretjo alinejo pa se doda nova četrta alineja, ki se glasi: »– malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.«.

V prvem odstavku 32. člena se v 2. točki za drugo alinejo dodata novi tretja in četrta alineja, ki se glasita: »– obseg meritev za industrijsko odpadno vodo povečati za enega ali več parametrov onesnaženosti, ker iz analize tehnološkega procesa izhaja, da se ta parameter lahko pojavi v odpadni vodi, – obseg meritev za industrijsko odpadno vodo povečati za enega ali več parametrov onesnaženosti, ker je iz rezultatov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja podzemne vode, razviden vpliv na stanje podzemne vode,«. Dosedanje tretja do sedma alineja postanejo peta do deveta alineja.

V četrtem odstavku 37. člena se za peto alinejo doda nova šesta alineja, ki se glasi: »– odvaja industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo, ki je ali za katero je predvideno, da bo zaključena z malo komunalno čistilno napravo, ali čisti industrijsko odpadno vodo na mali komunalni čistilni napravi v nasprotju s predpisanimi zahtevami (šesti in sedmi odstavek 14. člena),«. Dosedanje šesta do deveta alineja postanejo sedma do deseta alineja.

V prvem odstavku 38. člena se v prvi alineji besedilo v oklepaju »prvi odstavek 16. člena« nadomesti z besedilom »16. člen«. V drugi alineji se za besedilom »padavinsko odpadno vodo« doda besedilo »ali jih izvaja v nasprotju s predpisanimi zahtevami«.

V prvem odstavku 40. člena se pred piko doda vejica in besedilo »vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja pa mora priložiti poročilo o obratovalnem monitoringu odpadnih voda za preteklo koledarsko leto«.

V prvem odstavku 41. člena se v četrti alineji beseda »opustitve« nadomesti z besedo »izjeme«. V četrtem odstavku se v prvi alineji črta besedilo »ki jih lahko izvede le oseba iz predpisa, ki ureja obratovalni monitoring stanja površinskih voda,«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Izpolnjevanje pogoja iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se preverja na podlagi: – podatkov o vsebnosti onesnaževala, ki je v skladu s prvim odstavkom tega člena predmet izjeme, v površinski vodi vodotoka gorvodno in dolvodno od iztoka iz naprave, če so vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja iz prejšnjega odstavka priloženi tudi rezultati opravljenih meritev in analiz dolvodno od iztoka iz naprave, ali – izračuna v skladu z devetim odstavkom 5. člena te uredbe, če rezultati opravljenih meritev in analiz dolvodno od iztoka iz naprave vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja iz prejšnjega odstavka niso priloženi.«. Dosedanji peti odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(6) Podatki o vsebnosti onesnaževala v površinski vodi vodotoka iz prve alineje četrtega odstavka tega člena in prve alineje prejšnjega odstavka morajo vključevati najmanj štiri rezultate meritev in analiz, izvedenih v času stabilnih hidroloških razmer pri pretokih, ki so manjši od srednjega pretoka, in v časovnih presledkih, ki niso krajši od 30 dni. Meritve in analize iz tega odstavka lahko izvede le oseba iz predpisa, ki ureja obratovalni monitoring stanja površinskih voda.«. Dosedanji šesti, sedmi in osmi odstavek postanejo sedmi, osmi in deveti odstavek.

V prilogi 5 se v IV. poglavju v drugi in tretji alineji beseda »kamnin« nadomesti z besedo »zemljin«. V VIII. poglavju se v napovednem stavku besedilo »lahko dokumentacija vključuje tudi predlog omilitvenih ukrepov« nadomesti z besedilom »mora dokumentacija vključevati predlog omilitvenih ukrepov«. V drugi alineji drugega odstavka se beseda »kamnin« nadomesti z besedo »zemljin«.

Za prilogo 5 se doda nova priloga 6, ki je kot priloga 1 sestavni del te uredbe.

Ne glede na novi sedmi odstavek 14. člena uredbe je industrijsko odpadno vodo dovoljeno odvajati v obstoječo javno kanalizacijo, ki je zaključena z obstoječo malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 200 PE, če je tako določeno v pravnomočnem okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave, ki odvaja to industrijsko odpadno vodo, izdanem do uveljavitve te uredbe.

Ne glede na novi sedmi odstavek 17. člena uredbe je padavinsko odpadno vodo, ki se na dan uveljavitve te uredbe odvaja v obstoječo javno kanalizacijo, ki je zaključena z obstoječo malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 200 PE, dovoljeno odvajati v to javno kanalizacijo.

(1)Lastnik in upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki je bila zgrajena pred 28. majem 2010 ali je obratovala na ta dan ali je bilo zanjo pred tem dnem izdano pravnomočno okoljevarstveno ali gradbeno dovoljenje, morata zagotoviti, da se njeno obratovanje prilagodi zahtevam iz novega tretjega in četrtega odstavka 21. člena uredbe najpozneje do 31. decembra 2021.

(2)Lastnik in upravljavec obstoječe naprave, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, morata zagotoviti, da se njeno obratovanje prilagodi zahtevam iz novega tretjega in četrtega odstavka 21. člena uredbe najpozneje do 31. decembra 2021.

Ta uredba začne veljati 31. decembra 2015. Št. 00719-69/2015 Ljubljana, dne 16. decembra 2015 EVA 2015-2550-0104 dr. Miroslav Cerar l.r. Predsednik Priloga 1: »PRILOGA 6: Dejavnosti, pri katerih nastaja biološko razgradljiva industrijska odpadna voda