548. člen ZZavar-1
(zavarovalni posrednik)
(1)Zavarovalni posrednik je oseba, ki ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja.
(2)Za posle zavarovalnega posredovanja se šteje posredovanje pri sklepanju zavarovalnih pogodb ene zavarovalnice ali več zavarovalnic, ki ga proti plačilu začne opravljati ali opravlja zavarovalni posrednik, in sicer tako, da si prizadeva navezati stik zavarovalca z zavarovalnico, da bi z njo sklenil zavarovalno pogodbo. Posli zavarovalnega posredovanja zajemajo zlasti aktivnosti v zvezi s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe in pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe.
(3)Za zavarovalno posredovanje se uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava o posredniški pogodbi, razen pravil o posredniškem dnevniku in posredniškem listu, če ni v tem zakonu drugače določeno.
- VSL Sodba I Cpg 337/2024Višje sodišče v Ljubljani · 2025
Po presoji sodišča je dodatek številka 3 k pogodbi po svoji naravi krovni dogovor zavarovalnice in zavarovalca o njunem dolgoročnem sodelovanju, s katerim se stranki obvežeta k podaljševanju njunega razmerja za več let, zaradi česar zavarovalnica zavarovalcu običajno ponudi določene ugodne zavarovalne pogoje. V okviru tega krovnega razmerja pa se vsako leto sklepajo letne obnove zavarovanj, ki so samostojne zavarovalne pogodbe. To izhaja tudi iz določb Pogodbe o zavarovalnem posredovanju, sklenjene med pravdnima strankama. Tožeči stranki torej pripada provizija po 3. členu navedene pogodbe šele na podlagi sklenitve ali obnovitve take letne zavarovalne pogodbe in plačila premije. Ker pa v letu 2018 ni imela več pooblastila zavarovalca za posredovanje pri sklepanju oziroma obnovi zavarovalne pogodbe zanj, pogodbe ni mogla obnoviti in ji provizija za to obdobje ne pripada. Pooblastilno razmerje in pogodba, sklenjena med tožečo stranko in zavarovalcem sta namreč prenehala že 24. 11. 2017 in bi lahko zavarovalec obnovo zavarovalne pogodbe za leto 2018 sklenil sam ali celo s posredovanjem drugega zavarovalnega posrednika. Tega mu niti pogodba niti zakon ne prepovedujeta.
- VSL Sodba I Cpg 10/2023Višje sodišče v Ljubljani · 2023
Posredniška pogodba je dvostranska pogodba, ki nastane na podlagi soglasja volj udeležencev tega obligacijskega razmerja (837. člen OZ v zvezi s 15. členom OZ). Soglasja volj o sklenitvi posredniške pogodbe med pravdnima strankama v tem primeru ni bilo. Prav tako med pravdnima strankama ni bilo soglasja o kakšnem drugem poslovnem sodelovanju ali o plačilu provizije. Tožena stranka je tožeči stranki ob predložitvi ponudb za sklenitev zavarovalnih pogodb z naročitelji tožeče stranke in pooblastil naročiteljev za posredovanje, izrecno pojasnila, da od nje nima pravice zahtevati plačilo provizij. Obveznost lahko nastane le na podlagi soglasja volj udeležencev obligacijskega razmerja ali v drugih zakonsko predvidenih okoliščinah. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da veljavni predpisi zavarovalnicam ne zapovedujejo sklenitve pogodbe o posredovanju z zavarovalnimi posredniki. Kontrahirna dolžnost zavarovalnic, da sklenejo pogodbo z zavarovalnimi posredniki v smislu prvega odstavka 17. člena OZ, ni zakonsko predvidena. Zato tudi morebitno opravljanje dejanj, ki bi pomenila izvrševanje obveznosti zavarovalnega posrednika v skladu z določilom drugega odstavka 548. člena ZZ
- UPRS Sklep in sodba III U 11/2018-16Upravno sodišče RS · 2019
Iz ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je tožeča stranka, poleg pogodbe, s katero si je zagotovila izterjavo in plačilo neporavnanih zapadlih zavarovalnin z upravniki večstanovanjskih stavb, sklenila pogodbena razmerja, s katerimi naj bi upravniki večstanovanjskih stavb zanjo opravljali tudi dejavnost zavarovalnega posredovanja v smislu 548. člena ZZavar-1 in v posledici kršila 560. člena ZZavar-1.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 10. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba I Cpg 337/2024Višje sodišče v Ljubljani · 15. 10. 2025
Po presoji sodišča je dodatek številka 3 k pogodbi po svoji naravi krovni dogovor zavarovalnice in zavarovalca o njunem dolgoročnem sodelovanju, s katerim se stranki obvežeta k podaljševanju njunega razmerja za več let, zaradi česar zavarovalnica zavarovalcu običajno ponudi določene ugodne zavarovalne pogoje. V okviru tega krovnega razmerja pa se vsako leto sklepajo letne obnove zavarovanj, ki so samostojne zavarovalne pogodbe. To izhaja tudi iz določb Pogodbe o zavarovalnem posredovanju, sklenjene med pravdnima strankama. Tožeči stranki torej pripada provizija po 3. členu navedene pogodbe šele na podlagi sklenitve ali obnovitve take letne zavarovalne pogodbe in plačila premije. Ker pa v letu 2018 ni imela več pooblastila zavarovalca za posredovanje pri sklepanju oziroma obnovi zavarovalne pogodbe zanj, pogodbe ni mogla obnoviti in ji provizija za to obdobje ne pripada. Pooblastilno razmerje in pogodba, sklenjena med tožečo stranko in zavarovalcem sta namreč prenehala že 24. 11. 2017 in bi lahko zavarovalec obnovo zavarovalne pogodbe za leto 2018 sklenil sam ali celo s posredovanjem drugega zavarovalnega posrednika. Tega mu niti pogodba niti zakon ne prepovedujeta.
- VSL Sodba I Cpg 10/2023Višje sodišče v Ljubljani · 28. 9. 2023
Posredniška pogodba je dvostranska pogodba, ki nastane na podlagi soglasja volj udeležencev tega obligacijskega razmerja (837. člen OZ v zvezi s 15. členom OZ). Soglasja volj o sklenitvi posredniške pogodbe med pravdnima strankama v tem primeru ni bilo. Prav tako med pravdnima strankama ni bilo soglasja o kakšnem drugem poslovnem sodelovanju ali o plačilu provizije. Tožena stranka je tožeči stranki ob predložitvi ponudb za sklenitev zavarovalnih pogodb z naročitelji tožeče stranke in pooblastil naročiteljev za posredovanje, izrecno pojasnila, da od nje nima pravice zahtevati plačilo provizij. Obveznost lahko nastane le na podlagi soglasja volj udeležencev obligacijskega razmerja ali v drugih zakonsko predvidenih okoliščinah. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da veljavni predpisi zavarovalnicam ne zapovedujejo sklenitve pogodbe o posredovanju z zavarovalnimi posredniki. Kontrahirna dolžnost zavarovalnic, da sklenejo pogodbo z zavarovalnimi posredniki v smislu prvega odstavka 17. člena OZ, ni zakonsko predvidena. Zato tudi morebitno opravljanje dejanj, ki bi pomenila izvrševanje obveznosti zavarovalnega posrednika v skladu z določilom drugega odstavka 548. člena ZZ
- UPRS Sklep in sodba III U 11/2018-16Upravno sodišče RS · 7. 11. 2019
Iz ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je tožeča stranka, poleg pogodbe, s katero si je zagotovila izterjavo in plačilo neporavnanih zapadlih zavarovalnin z upravniki večstanovanjskih stavb, sklenila pogodbena razmerja, s katerimi naj bi upravniki večstanovanjskih stavb zanjo opravljali tudi dejavnost zavarovalnega posredovanja v smislu 548. člena ZZavar-1 in v posledici kršila 560. člena ZZavar-1.