36. člen ZZavar-1

Iz ZZavar-1 ne izhaja, da je toženka kakor koli vezana na stališče ali informacije tujih nadzornih organov, niti k posvetovanju glede ugotovljenih dejstev, kot zatrjujta tožnici. Tudi po presoji sodišča določba četrtega odstavka 35. člena ZZavar-1 ne določa, da je Agencija vezana na mnenje nadzornih organov držav članic. Zato ni pravilno stališče tožbe, da Agencija ne bi smela imeti zadržkov, ker zadržkov ni izrazil malteški nadzorni organ (MFSA).

Ne obstaja pravna podlaga za zadržani oziroma omejeni sodni nadzor nad odločbami, s katerimi Agencija za zavarovalni nadzor odloča o pridobitvi kvalificiranega deleža. Pri vseh vprašanjih, s katerimi je tožnica v upravnem sporu utemeljevala dokazni predlog za imenovanje izvedenca finančne oziroma računovodske stroke, gre za vprašanja pravilne uporabe (materialnega) prava, ki so v domeni razlage upravnega organa in sodišča (iura novit curia), in ne gre za vprašanja ugotovitve dejanskega stanja, ki bi se v upravnem sporu ugotavljala s pomočjo izvedencev. Tako se izkaže, da izvedba glavne obravnave v obravnavani zadevi ni bila potrebna, tudi če bi bila po 448. členu ZZavar-1 dopustna.

Ne obstaja pravna podlaga za zadržani oziroma omejeni sodni nadzor nad odločbami, s katerimi Agencija za zavarovalni nadzor odloča o pridobitvi kvalificiranega deleža. Bistvena značilnost zadržane presoje je, da sodišče ne presoja dejanskega stanja oziroma s tem povezanih tožbenih razlogov, temveč se v celoti zanaša na ugotovitve upravnega organa. Meje preizkusa odločb toženke so določene v 447. členu ZZavar-1, po katerem sodišče preizkusi odločbo v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka, kot jih določa zakon, ki ureja upravni spor, to je ZUS-1. Ker ZZavar-1 ne določa razlogov, zaradi katerih se sme izpodbijati odločba, se glede na drugi odstavek 441. člena ZZavar-1 glede izpodbojnih razlogov uporablja ZUS-1. Upravni akt se sme izpodbijati zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in ničnostnih razlogov (prvi odstavek 27. člena ZUS-1). Iz teh zakonskih določil tako izhaja, da pravne podlage za zadržani sodni nadzor v smislu izključitve presoje tožbenih očitkov, ki se nanašajo na pra

Tudi v dejanskem pogledu je v obravnavani zadevi Agencija imela na pravni podlagi 1. točke prvega odstavka 37. člena ZZavar-1 podlago za zaključek, da tožnici kot bodoči kvalificirani imetnik, ne ustrezata merilom iz 1. in 3. točke prvega odstavka 36. člena ZZavar-1. Ugotovila je, da tožnici ne izpolnjujeta pogoja iz 1. točke prvega odstavka 36. člena ZZavar-1, to je ugleda bodočega kvalificiranega imetnika. Agencija je ugotovila, da je druga tožnica B. pridobila delnice C. brez predhodnega dovoljenja Agencije, za kar ji je bil pravnomočno izrečen prekršek (dne 22. 7. 2016), ki še ni bil izbrisan. Pri tem se sklicuje na drugo alinejo drugega odstavka 2. člena Sklepa, ki določa izpodbojno domnevo, da se šteje, če se ne izkaže drugače, da bodoči kvalificirani imetnik oziroma katerikoli od članov njegovega poslovodstva nima dobrega imena (med drugim), zlasti če: - je bil pravnomočno spoznan za odgovornega za prekršek zaradi kršitve veljavnih predpisov s področja delovanja gospodarskih družb, predpisov s področja, ki urejajo preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, predpisov s področja, ki urejajo zavarovalništvo, bančništvo ali trg drugih finančnih instrumentov ter d

V obravnavani zadevi je Agencija po presoji sodišča imela na podlagi 1. točke prvega odstavka 37. člena ZZavar-1 dejansko podlago za zaključek, da tožnica kot bodoči kvalificirani imetnik ne ustreza merilom iz 1. do 3. točke prvega odstavka 36. člena ZZavar-1. Ugotovila je namreč, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 1. točke prvega odstavka 36. člena ZZavar-1, to je ugleda bodočega kvalificiranega imetnika. Agencija je ugotovila, da je bil član uprave tožnice (G.G.) pravnomočno spoznan za odgovornega za dva prekrška v zvezi s kršitvijo predpisov s področja delovanja gospodarskih družb in sicer hrvaška Zakona o trošarinah in davka na dobiček. Pri tem se sklicuje na podrobnejša merila za presojo primernosti iz druge alineje drugega odstavka 2. člena Sklepa, ki določa izpodbojno domnevo, da se šteje, če se ne izkaže drugače, da bodoči kvalificirani imetnik oziroma katerikoli od članov njegovega poslovodstva nima dobrega imena, med drugim, zlasti če: - je bil pravnomočno spoznan za odgovornega za prekršek zaradi kršitve veljavnih predpisov s področja delovanja gospodarskih družb, predpisov s področja, ki urejajo preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, predpisov s podr

Skladno s 480. členom ZZavar-1 lahko v postopku odločanja o zahtevi Agencija izvede tudi dokaze, ki jih vložnik ni predlagal, če so ti potrebni za ugotovitev dejstev, ki so pomembna za odločitev o zahtevi. Pri tem lahko od vložnika med drugim zahteva, da ji v roku, ki ne sme biti krajši od osem dni, predloži dodatne podatke oziroma listine. Dokazov, ki so navedeni v točkah A. V. do A.VIII. ni predlagala tožeča stranka. Tožena stranka je dokaze v celoti pridobila uradoma, čeprav deloma pri tožeči stranki. Skladno s 481. členom ZZavar-1 bi zato tožeči stranki morala omogočiti, da se izjavi o na podlagi teh dokazov ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, iz katerih izhaja večja verjetnost za zavrnitev zahteve. Stališče tožene stranke, da se pravica do izjave ne zagotavlja v zvezi z dokazi, ki jih je predložila stranka sama, oziroma z vsebino katerih je stranka seznanjena, po navedenem ne drži. Iz izpodbijane odločbe in podatkov upravnih spisov sledi, da je tožena stranka v zvezi z dokazi, ki jih je pridobila uradoma, tožečo stranko (ob sklicevanju na prvi odstavek 480. člena ZZavar-1) pozvala le k izjavi, da se (v roku osmih dni) izjavi o ugotovitvi, da je Agencija za trg vrednostnih