32. člen ZJN-3

(1)Naročnik lahko pridobi blago ali storitve od osrednjega nabavnega organa.

(2)Naročnik lahko naroči gradnje, blago ali storitve tudi na podlagi javnih naročil, ki jih odda osrednji nabavni organ, na podlagi dinamičnih nabavnih sistemov ali kvalifikacijskih sistemov, ki jih upravlja osrednji nabavni organ ali na podlagi okvirnega sporazuma, ki ga je sklenil osrednji nabavni organ, v obsegu, določenem v četrtem odstavku 48. člena tega zakona. Če lahko dinamični nabavni sistem, ki ga upravlja osrednji nabavni organ, uporabljajo drugi naročniki, mora biti to navedeno v povabilu k sodelovanju, s katerim se vzpostavi ta dinamični nabavni sistem.

(3)Šteje se, da je naročnik izpolnil svoje obveznosti v skladu s tem zakonom, če blago, storitve ali gradnje naroči na podlagi javnih naročil, ki jih odda osrednji nabavni organ na podlagi dinamičnega nabavnega sistema ali kvalifikacijskega sistema, ki ga upravlja osrednji nabavni organ, ali na podlagi okvirnega sporazuma, ki ga je sklenil osrednji nabavni organ. Ne glede na to pa je naročnik odgovoren za izpolnitev obveznosti v skladu s tem zakonom v zvezi z deli, ki jih izvaja sam, kot so: a)     oddaja javnih naročil v okviru dinamičnega nabavnega sistema, ki ga upravlja osrednji nabavni organ; b)     ponovno odpiranje konkurence na podlagi okvirnega sporazuma, ki ga je sklenil osrednji nabavni organ; c)     določanje v skladu s točko a) ali b) sedmega odstavka 48. člena tega zakona, kateri gospodarski subjekti, podpisniki okvirnega sporazuma, izvajajo posamezno naročilo iz okvirnega sporazuma, ki ga je sklenil osrednji nabavni organ.

(4)Vsi postopki javnega naročanja, ki jih izvaja osrednji nabavni organ, se morajo izvajati z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi v skladu z zahtevami iz 37. člena tega zakona.

(5)Naročnik lahko osrednjemu nabavnemu organu odda javno naročilo storitev za zagotavljanje centraliziranih nabavnih dejavnosti brez uporabe postopkov iz tega zakona. Taka javna naročila storitev lahko vključujejo tudi zagotavljanje pomožnih nabavnih dejavnosti.

(6)Vlada lahko odloči, da se za posamezne predmete javnega naročanja izvede skupno javno naročanje ministrstev, organov v sestavi ministrstev, vladnih služb in upravnih enot, če skupno naročanje povečuje gospodarnost in učinkovitost porabe proračunskih sredstev in ne zmanjšuje konkurence na trgu. Vlada, v primerih, ko je to potrebno, odloči tudi, da se izvede skupno javno naročanje v javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, zlasti za naročanje predmetov s področij, na katerih ti zavodi opravljajo dejavnost. Skupno javno naročanje vlade izvaja osrednji nabavni organ.

(7)(prenehal veljati)

(8)Vlada v sklepu, s katerim določi skupno javno naročilo, določi vsaj vrsto blaga ali storitev, časovno obdobje, za katero se oddaja skupno javno naročilo, ter okvirni časovni načrt izvedbe skupnega javnega naročila.

(9)Vlada z uredbo določi predmete, za katere se praviloma izvaja skupno javno naročanje, osrednji nabavni organ, ki izvaja skupno javno naročanje, podrobneje določi postopek izvedbe skupnega javnega naročanja in podrobneje uredi izjeme od skupnega javnega naročanja ter druga pravila v zvezi s skupnim javnim naročanjem.