2. člen ZJN-3
(pomen v zakonu uporabljenih pojmov)
(1)V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1.»javno naročilo« pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev;
2.»javno naročilo gradenj« pomeni javno naročilo, katerega predmet je: a) izvedba gradenj ali projektiranje in izvedba gradenj, povezanih z eno od dejavnosti s Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki je Priloga II Direktive 2014/24/EU in Priloga I Direktive 2014/25/EU (v nadaljnjem besedilu: Seznam dejavnosti na področju gradenj); b) izvedba gradnje ali projektiranje in izvedba gradnje; c) izvedba gradnje s katerimi koli sredstvi po navodilih naročnika, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje;
3.»gradnja« pomeni zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki je samozadostna pri izpolnjevanju določene gospodarske ali tehnične funkcije;
4.»javno naročilo blaga« pomeni javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga s pridržanim lastništvom z nakupno pravico ali brez nje. Javno naročilo blaga lahko vključuje tudi povezana namestitvena in inštalacijska dela;
5.»javno naročilo storitev« pomeni javno naročilo, katerega predmet je izvajanje storitev, razen tistih iz 2. točke tega odstavka;
6.»gospodarski subjekt« pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali skupino teh oseb, vključno z vsakim začasnim združenjem podjetij, ki na trgu ali v postopkih javnega naročanja ponuja izvedbo gradenj, dobavo blaga ali izvedbo storitev;
7.»ponudnik« pomeni gospodarski subjekt, ki je predložil ponudbo;
8.»kandidat« pomeni gospodarski subjekt, ki zaprosi za povabilo k sodelovanju ali je povabljen k sodelovanju v omejenem postopku, konkurenčnem postopku s pogajanji, postopku s pogajanji brez predhodne objave, v konkurenčnem dialogu ali v partnerstvu za inovacije;
9.»dokument v zvezi z oddajo javnega naročila« pomeni vsak dokument, ki ga pripravi oziroma navaja naročnik, da opiše ali določi elemente javnega naročila ali postopka naročanja, vključno z obvestilom o javnem naročilu, predhodnim ali periodičnim informativnim obvestilom, kadar se uporablja kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju, tehničnimi specifikacijami, opisnim dokumentom, predlaganimi pogoji javnega naročila, formati dokumentov, ki jih predložijo kandidati in ponudniki, informacijami o splošno veljavnih obveznostih in kakršnimi koli dodatnimi dokumenti ter vključno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila;
10.»centralizirane nabavne dejavnosti« pomenijo dejavnosti, ki se stalno izvajajo v eni od naslednjih oblik: a) pridobitev blaga ali storitev, namenjenih več naročnikom; b) oddajanje javnih naročil ali sklepanje okvirnih sporazumov za gradnje, blago ali storitve, namenjene več naročnikom;
11.»pomožne nabavne dejavnosti« pomenijo dejavnosti pri zagotavljanju podpore nabavnim dejavnostim naročnika, zlasti v naslednjih oblikah: a) tehnična infrastruktura, ki naročniku omogoča oddajo javnih naročil ali sklenitev okvirnih sporazumov za gradnje, blago ali storitve; b) svetovanje v zvezi z izvajanjem ali načrtovanjem postopkov javnega naročanja; c) priprava in vodenje postopkov javnega naročanja v imenu in za račun naročnika, razen v primeru centralizirane nabavne dejavnosti;
12.»osrednji nabavni organ« pomeni naročnika, ki izvaja centralizirane nabavne dejavnosti in pomožne nabavne dejavnosti;
13.»izvajalec storitev javnega naročanja« pomeni osebo javnega ali zasebnega prava, ki izvaja pomožne nabavne dejavnosti na trgu;
14.»pisen« ali »pisno« pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje, vključno z informacijami, poslanimi ali shranjenimi z elektronskimi sredstvi;
15.»elektronska sredstva« pomenijo elektronsko opremo za obdelavo, vključno z digitalnim zgoščevanjem, in shranjevanje podatkov, ki se prenašajo, pošiljajo in prejemajo po žici, z radijskimi valovi, optičnimi sredstvi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi;
16.»življenjska doba« pomeni vse zaporedne ali medsebojno povezane stopnje, vključno z raziskavami in razvojem, ki jih je treba opraviti, proizvodnjo, trgovanjem in njegovimi pogoji, prevozom, uporabo in vzdrževanjem, v življenjski dobi proizvoda ali gradnje oziroma med izvajanjem storitve, od nabave surovin ali ustvarjanja virov do odstranitve, uničenja in prenehanja storitve ali uporabe;
17.»projektni natečaj« pomeni postopek, ki naročniku omogoči, predvsem na področjih urbanističnega in krajinskega načrtovanja, arhitekture in inženiringa ali obdelave podatkov, pridobitev načrta ali projekta, ki ga izbere žirija po razpisu nagradnega natečaja ali natečaja brez podelitve nagrad;
18.»inovacija« pomeni uvedbo novega ali znatno izboljšanega blaga, storitev ali postopkov, med drugim tudi proizvodnjo, gradnjo ali gradbeni proces, novo tržno metodo ali novo organizacijsko metodo v poslovni praksi, organizaciji delovnih mest ali zunanjih odnosih, med drugim z namenom pripomoči k obvladovanju družbenih izzivov ali podpiranju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;
19.»znak« pomeni vsak dokument, spričevalo ali potrdilo, ki potrjuje, da gradnje, blago, storitve, procesi ali postopki izpolnjujejo določene zahteve;
20.»zahteve za pridobitev znaka« pomenijo zahteve, ki jih morajo gradnje, blago, storitve, procesi ali postopki izpolniti za pridobitev določenega znaka;
21.»splošno področje« pomeni področje javnega naročanja takšnega blaga, storitev in gradenj, ki niso zajete v javnem naročanju na infrastrukturnem področju;
22.»infrastrukturno področje« pomeni področje javnega naročanja, kadar naročnik, ki opravlja eno ali več dejavnosti na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, ki so zajete v 13. do 19. členu tega zakona, naroča blago, storitve ali gradnje za opravljanje te oziroma teh dejavnosti;
23.»tehnične specifikacije« pomenijo: a) v primeru javnih naročil gradenj skupek tehničnih predpisov, ki jih vključuje zlasti dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila in s katerimi so opredeljene zahtevane značilnosti materiala, proizvoda ali blaga, da ustreza uporabi, za katero jo potrebuje naročnik; te značilnosti vključujejo ravni okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, varnostjo ali dimenzijami, vključno s postopki zagotavljanja kakovosti, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem in uporabo znakov, navodili za uporabnike ter proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe gradenj; te značilnosti vključujejo tudi pravila glede načrtov in izračuna stroškov, pogoje za preizkušanje, inšpekcijske preglede in pogoje za prevzem gradenj ter konstrukcijske metode ali tehnike in vse druge tehnične pogoje, ki jih lahko v zvezi z dokončanimi gradnjami in materiali ali deli, ki jih vključujejo, predpiše naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi; b) v primeru javnih naročil blaga ali storitev specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti;
24.»standard« pomeni tehnično specifikacijo, ki jo sprejme priznani organ za standardizacijo za večkratno ali stalno uporabo, s katero skladnost ni obvezna in sodi v eno od naslednjih kategorij: a) »mednarodni standard« pomeni standard, ki ga sprejme mednarodna organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti; b) »evropski standard« pomeni standard, ki ga sprejme evropska organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti; c) »nacionalni standard« pomeni standard, ki ga na ravni posamezne države sprejme nacionalna organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti;
25.»evropska tehnična ocena« pomeni dokumentirano oceno lastnosti gradbenega proizvoda z vidika njegovih bistvenih značilnosti v skladu z določenim evropskim ocenjevalnim dokumentom, kot je opredeljeno v 12. točki 2. člena Uredbe (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L št. 88 z dne 4. 4. 2011, str. 5), nazadnje spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 574/2014 z dne 21. februarja 2014 o spremembi Priloge III k Uredbi (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o vzorcu, ki se uporablja za pripravo izjave o lastnostih gradbenih proizvodov (UL L št. 159 z dne 28. 5. 2014, str. 41);
26.»skupna tehnična specifikacija« pomeni tehnično specifikacijo na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije, določeno v skladu s 13. in 14. členom Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 316 z dne 14. 11. 2012, str. 12), nazadnje spremenjena z Direktivo 2014/68/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o harmonizaciji zakonodaje držav članic v zvezi omogočanjem dostopnosti tlačne opreme na trgu (UL L št. 89 z dne 27. 6. 2014, str. 164);
27.»tehnična referenca« pomeni kateri koli dokument, ki ni evropski standard in ga v skladu s postopki, prilagojenimi spreminjajočim se potrebam trga, pripravijo evropski organi za standardizacijo; 27.a (prenehala veljati) 27.b (prenehala veljati)
28.»portal javnih naročil« je spletni informacijski portal ministrstva, pristojnega za javna naročila, kamor naročniki neposredno pošiljajo v objavo obvestila in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ter drugo dokumentacijo, za katero ta zakon določa objavo na portalu javnih naročil;
29.»dopustna ponudba« je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika;
30.»tretja država« pomeni državo, ki ni članica Evropske unije ali državo, ki ni podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1. 1994, str. 3).
(2)Za namene 27. člena tega zakona imajo v tem zakonu uporabljeni pojmi naslednji pomen:
1.»javno komunikacijsko omrežje« pomeni elektronsko komunikacijsko omrežje, ki se v celoti ali pretežno uporablja za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev, dostopnih javnosti, ki podpirajo prenos informacij med omrežnimi priključnimi točkami;
2.»elektronska komunikacijska storitev« pomeni storitev, ki se navadno opravlja za plačilo in je v celoti ali pretežno sestavljena iz prenosa signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih ter vključuje telekomunikacijske storitve in storitve prenosa po omrežjih, ki se uporabljajo za radiodifuzijo, izključuje pa storitve, s katerimi se zagotavlja vsebina ali izvaja redakcijski nadzor nad vsebino, ki se pošilja po elektronskih komunikacijskih omrežjih in z elektronskimi komunikacijskimi storitvami;
3.»avdiovizualna medijska storitev« pomeni storitev, kakor je opredeljena v 56. in 57. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 326 z dne 26. 10. 2012, str. 1; v nadaljnjem besedilu: PDEU), ki sodi pod uredniško odgovornost ponudnika medijskih storitev in katere glavni namen je zagotavljanje programov za obveščanje, zabavo ali izobraževanje splošne javnosti po elektronskih komunikacijskih mrežah. Pomeni tudi avdiovizualno komercialno sporočilo;
4.»ponudnik medijskih storitev« pomeni fizično ali pravno osebo, ki nosi uredniško odgovornost za izbiro vsebine avdiovizualne medijske storitve in določa način, na katerega bo ta organizirana;
5.»program« in »programsko gradivo« pomeni niz gibljivih slik z zvokom ali brez, ki predstavlja posamezno enoto znotraj sporeda ali kataloga, ki ga oblikuje ponudnik medijskih storitev, in katerega oblika in vsebina sta primerljivi z obliko in vsebino razširjanja televizijskih programov. Primeri programov vključujejo celovečerne igrane filme, športne dogodke, situacijske komedije, dokumentarce, programe za otroke in izvirne televizijske drame, vključuje pa tudi radijske programe in gradivo za radijske programe.
- UPRS Sodba I U 863/2021-21Upravno sodišče RS · 2021
V navedeni zadevi je sporno vprašanje, ali je izbrani ponudnik izpolnjeval razpisni pogoj, da je poskusno obratovanje projekta 180 dni. S tem v zvezi ugotavlja, da je sicer v terminskem planu izbranega ponudnika res naveden v dveh točkah podatek o 130 dnevih (točki 6.3 in 6.3.1), vendar pa je poleg tega podatka podano datumsko obdobje od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022, kar znaša 180 dni, to pa ustreza zahtevam javnega naročila. Poleg tega je tudi v točki 3 navedeno poskusno obratovanje v obdobju 180 dneh in tudi iz grafičnega prikaza je razvidno, da znaša poskusno obratovanje 180 dni. Zato po presoji sodišča ni nobenega dvoma o tem, da je izbrani ponudnik v ponudbi pravilno navedel, da bo poskusno obratovanje trajalo 180. Zato se sodišče glede na zgoraj navedeno ne more strinjati s tožbenimi navedbami, da naj bi bila ponudba notranje neskladna, saj je treba obravnavati terminski plan kot konsistentno celoto, v povezavi s povsem logičnimi pojasnili izbranega ponudnika, zakaj je pri dveh točkah naveden podatek 130 dni. Splošno znano dejstvo je, da obdobje od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022 znaša 180 koledarskih dni in tega ni treba posebej dokazovati. Ker je izbrani ponudnik povsem logič
- UPRS Sodba I U 594/2021-16Upravno sodišče RS · 2021
Od izdaje izpodbijanega sklepa na strani toženke prišlo do sprememb pri tolmačenju 14. člena ZPVPJN. Toženka je glede na sodbo SEU št. C-771/19 z dne 24. 3. 2021 sprejela novo stališče št. 900-4/2008-437 z dne 22. 4. 2021. Po tem stališču je treba vlagatelju, četudi v postopku pravnega varstva ni izkazal naročnikovih kršitev pri zavrnitvi svoje ponudbe, priznati aktivno legitimacijo za izpodbijanje odločitve o oddaji naročila izbranemu ponudniku.
- VSRS Sklep I Up 38/2020Vrhovno sodišče RS · 2020
Javni poziv je bil uporabljen kot sredstvo imetnika civilne pravice do uporabe blagovne znamke za uresničitev svojega upravičenja, komu in pod kakšnimi pogoji bo odplačno podelil licenco. Tako tožena stranka izpodbijanih aktov ni izdala v zvezi z odločanjem o pravici s področja upravnega prava in ne v izvrševanju svoje upravne, oblastne funkcije, ampak v okviru svojih civilnopravnih upravičenj. Zgolj okoliščina, da je imetnik licence javnopravni subjekt, za presojo pravne narave njegovega delovanja samo po sebi ni odločilno. Da bi bilo zainteresiranim osebam v primerih, kot je pritožničin, zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu po posebni zakonski ureditvi, pa ni razvidno in tega pritožnica tudi ne trdi. Tudi sicer pritožnica za tožbo ne bi imela pravnega interesa (razlog za zavrženje tožbe po 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1), saj licenca na podlagi izvedenega javnega poziva ni bila podeljena nikomur (izbira je bila razveljavljena in postopek ustavljen), nikjer pa ni določeno, da ima ponudnik pravico zahtevati, da se licenca podeli prav njemu. S tožbo si torej pravnega položaja ne bi mogla izboljšati.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 4. 11. 2025 · trenutno
- 18. 7. 2022 – 3. 11. 2025
- 12. 2. 2022 – 17. 7. 2022
- 24. 3. 2016 – 11. 2. 2022
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 6 · EU 20Pokaži ▾
- Priloga II Direktive 2014/24/EU ↗
- Priloga I Direktive 2014/25/EU ↗
- Uredbe (EU) št. 305/2011 ↗
- Direktive Sveta 89/106/EGS ↗
- Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 574/2014 ↗
- Priloge III k Uredbi (EU) št. 305/2011 ↗
- Uredbe (EU) št. 1025/2012 ↗
- direktiv Sveta 89/686/EGS ↗
- 93/15/EGS ↗
- direktiv 94/9/ES ↗
- 94/25/ES ↗
- 95/16/ES ↗
- 97/23/ES ↗
- 98/34/ES ↗
- 2004/22/ES ↗
- 2007/23/ES ↗
- 2009/23/ES ↗
- 2009/105/ES ↗
- Sklepa Sveta 87/95/EGS ↗
- Sklepa št. 1673/2006/ES ↗
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 10. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 863/2021-21Upravno sodišče RS · 11. 10. 2021besedilo 2016–2022
V navedeni zadevi je sporno vprašanje, ali je izbrani ponudnik izpolnjeval razpisni pogoj, da je poskusno obratovanje projekta 180 dni. S tem v zvezi ugotavlja, da je sicer v terminskem planu izbranega ponudnika res naveden v dveh točkah podatek o 130 dnevih (točki 6.3 in 6.3.1), vendar pa je poleg tega podatka podano datumsko obdobje od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022, kar znaša 180 dni, to pa ustreza zahtevam javnega naročila. Poleg tega je tudi v točki 3 navedeno poskusno obratovanje v obdobju 180 dneh in tudi iz grafičnega prikaza je razvidno, da znaša poskusno obratovanje 180 dni. Zato po presoji sodišča ni nobenega dvoma o tem, da je izbrani ponudnik v ponudbi pravilno navedel, da bo poskusno obratovanje trajalo 180. Zato se sodišče glede na zgoraj navedeno ne more strinjati s tožbenimi navedbami, da naj bi bila ponudba notranje neskladna, saj je treba obravnavati terminski plan kot konsistentno celoto, v povezavi s povsem logičnimi pojasnili izbranega ponudnika, zakaj je pri dveh točkah naveden podatek 130 dni. Splošno znano dejstvo je, da obdobje od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022 znaša 180 koledarskih dni in tega ni treba posebej dokazovati. Ker je izbrani ponudnik povsem logič
- UPRS Sodba I U 594/2021-16Upravno sodišče RS · 6. 9. 2021besedilo 2016–2022
Od izdaje izpodbijanega sklepa na strani toženke prišlo do sprememb pri tolmačenju 14. člena ZPVPJN. Toženka je glede na sodbo SEU št. C-771/19 z dne 24. 3. 2021 sprejela novo stališče št. 900-4/2008-437 z dne 22. 4. 2021. Po tem stališču je treba vlagatelju, četudi v postopku pravnega varstva ni izkazal naročnikovih kršitev pri zavrnitvi svoje ponudbe, priznati aktivno legitimacijo za izpodbijanje odločitve o oddaji naročila izbranemu ponudniku.
- VSRS Sklep I Up 38/2020Vrhovno sodišče RS · 17. 6. 2020besedilo 2016–2022
Javni poziv je bil uporabljen kot sredstvo imetnika civilne pravice do uporabe blagovne znamke za uresničitev svojega upravičenja, komu in pod kakšnimi pogoji bo odplačno podelil licenco. Tako tožena stranka izpodbijanih aktov ni izdala v zvezi z odločanjem o pravici s področja upravnega prava in ne v izvrševanju svoje upravne, oblastne funkcije, ampak v okviru svojih civilnopravnih upravičenj. Zgolj okoliščina, da je imetnik licence javnopravni subjekt, za presojo pravne narave njegovega delovanja samo po sebi ni odločilno. Da bi bilo zainteresiranim osebam v primerih, kot je pritožničin, zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu po posebni zakonski ureditvi, pa ni razvidno in tega pritožnica tudi ne trdi. Tudi sicer pritožnica za tožbo ne bi imela pravnega interesa (razlog za zavrženje tožbe po 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1), saj licenca na podlagi izvedenega javnega poziva ni bila podeljena nikomur (izbira je bila razveljavljena in postopek ustavljen), nikjer pa ni določeno, da ima ponudnik pravico zahtevati, da se licenca podeli prav njemu. S tožbo si torej pravnega položaja ne bi mogla izboljšati.
- UPRS Sklep I U 1913/2019-20Upravno sodišče RS · 23. 12. 2019besedilo 2016–2022
Z izpodbijanima aktoma je toženka po vsebini odločila v postopku javnega naročanja. Pravila o postopkih javnega naročanja, ki jih izvedejo naročniki v zvezi z javnimi naročili, pa določa ZJN-3. Pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja, za kar gre, po vsebini v obravnavanem primeru, pa je v skladu z 2. členom ZPVPJN zagotovljeno v: - predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom, - revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, in - sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred okrožnim sodiščem, ki ga kot izključno pristojnega določa zakon, ki ureja sodišča.