iuris
§ zakonZakon o javnem naročanju · ZJN-3 · velja od 1. 4. 2016

2. člen ZJN-3

(pomen v zakonu uporabljenih pojmov)

Sodna praksa: 4 odločbe navajajo ta člen · zadnja 11. 10. 2021Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba I U 863/2021-21Upravno sodišče RS · 2021

    V navedeni zadevi je sporno vprašanje, ali je izbrani ponudnik izpolnjeval razpisni pogoj, da je poskusno obratovanje projekta 180 dni. S tem v zvezi ugotavlja, da je sicer v terminskem planu izbranega ponudnika res naveden v dveh točkah podatek o 130 dnevih (točki 6.3 in 6.3.1), vendar pa je poleg tega podatka podano datumsko obdobje od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022, kar znaša 180 dni, to pa ustreza zahtevam javnega naročila. Poleg tega je tudi v točki 3 navedeno poskusno obratovanje v obdobju 180 dneh in tudi iz grafičnega prikaza je razvidno, da znaša poskusno obratovanje 180 dni. Zato po presoji sodišča ni nobenega dvoma o tem, da je izbrani ponudnik v ponudbi pravilno navedel, da bo poskusno obratovanje trajalo 180. Zato se sodišče glede na zgoraj navedeno ne more strinjati s tožbenimi navedbami, da naj bi bila ponudba notranje neskladna, saj je treba obravnavati terminski plan kot konsistentno celoto, v povezavi s povsem logičnimi pojasnili izbranega ponudnika, zakaj je pri dveh točkah naveden podatek 130 dni. Splošno znano dejstvo je, da obdobje od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022 znaša 180 koledarskih dni in tega ni treba posebej dokazovati. Ker je izbrani ponudnik povsem logič

  • UPRS Sodba I U 594/2021-16Upravno sodišče RS · 2021

    Od izdaje izpodbijanega sklepa na strani toženke prišlo do sprememb pri tolmačenju 14. člena ZPVPJN. Toženka je glede na sodbo SEU št. C-771/19 z dne 24. 3. 2021 sprejela novo stališče št. 900-4/2008-437 z dne 22. 4. 2021. Po tem stališču je treba vlagatelju, četudi v postopku pravnega varstva ni izkazal naročnikovih kršitev pri zavrnitvi svoje ponudbe, priznati aktivno legitimacijo za izpodbijanje odločitve o oddaji naročila izbranemu ponudniku.

  • VSRS Sklep I Up 38/2020Vrhovno sodišče RS · 2020

    Javni poziv je bil uporabljen kot sredstvo imetnika civilne pravice do uporabe blagovne znamke za uresničitev svojega upravičenja, komu in pod kakšnimi pogoji bo odplačno podelil licenco. Tako tožena stranka izpodbijanih aktov ni izdala v zvezi z odločanjem o pravici s področja upravnega prava in ne v izvrševanju svoje upravne, oblastne funkcije, ampak v okviru svojih civilnopravnih upravičenj. Zgolj okoliščina, da je imetnik licence javnopravni subjekt, za presojo pravne narave njegovega delovanja samo po sebi ni odločilno. Da bi bilo zainteresiranim osebam v primerih, kot je pritožničin, zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu po posebni zakonski ureditvi, pa ni razvidno in tega pritožnica tudi ne trdi. Tudi sicer pritožnica za tožbo ne bi imela pravnega interesa (razlog za zavrženje tožbe po 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1), saj licenca na podlagi izvedenega javnega poziva ni bila podeljena nikomur (izbira je bila razveljavljena in postopek ustavljen), nikjer pa ni določeno, da ima ponudnik pravico zahtevati, da se licenca podeli prav njemu. S tožbo si torej pravnega položaja ne bi mogla izboljšati.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 29. 10. 2025
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Različice besedila · 4
  1. od 4. 11. 2025 · trenutno
  2. 18. 7. 2022 – 3. 11. 2025
  3. 12. 2. 2022 – 17. 7. 2022
  4. 24. 3. 2016 – 11. 2. 2022

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 6 · EU 20Pokaži ▾

Sodna praksa

4 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 10. 2021
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–4 od 4
  • UPRS Sodba I U 863/2021-21
    Upravno sodišče RS · 11. 10. 2021besedilo 2016–2022

    V navedeni zadevi je sporno vprašanje, ali je izbrani ponudnik izpolnjeval razpisni pogoj, da je poskusno obratovanje projekta 180 dni. S tem v zvezi ugotavlja, da je sicer v terminskem planu izbranega ponudnika res naveden v dveh točkah podatek o 130 dnevih (točki 6.3 in 6.3.1), vendar pa je poleg tega podatka podano datumsko obdobje od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022, kar znaša 180 dni, to pa ustreza zahtevam javnega naročila. Poleg tega je tudi v točki 3 navedeno poskusno obratovanje v obdobju 180 dneh in tudi iz grafičnega prikaza je razvidno, da znaša poskusno obratovanje 180 dni. Zato po presoji sodišča ni nobenega dvoma o tem, da je izbrani ponudnik v ponudbi pravilno navedel, da bo poskusno obratovanje trajalo 180. Zato se sodišče glede na zgoraj navedeno ne more strinjati s tožbenimi navedbami, da naj bi bila ponudba notranje neskladna, saj je treba obravnavati terminski plan kot konsistentno celoto, v povezavi s povsem logičnimi pojasnili izbranega ponudnika, zakaj je pri dveh točkah naveden podatek 130 dni. Splošno znano dejstvo je, da obdobje od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022 znaša 180 koledarskih dni in tega ni treba posebej dokazovati. Ker je izbrani ponudnik povsem logič

  • UPRS Sodba I U 594/2021-16
    Upravno sodišče RS · 6. 9. 2021besedilo 2016–2022

    Od izdaje izpodbijanega sklepa na strani toženke prišlo do sprememb pri tolmačenju 14. člena ZPVPJN. Toženka je glede na sodbo SEU št. C-771/19 z dne 24. 3. 2021 sprejela novo stališče št. 900-4/2008-437 z dne 22. 4. 2021. Po tem stališču je treba vlagatelju, četudi v postopku pravnega varstva ni izkazal naročnikovih kršitev pri zavrnitvi svoje ponudbe, priznati aktivno legitimacijo za izpodbijanje odločitve o oddaji naročila izbranemu ponudniku.

  • VSRS Sklep I Up 38/2020
    Vrhovno sodišče RS · 17. 6. 2020besedilo 2016–2022

    Javni poziv je bil uporabljen kot sredstvo imetnika civilne pravice do uporabe blagovne znamke za uresničitev svojega upravičenja, komu in pod kakšnimi pogoji bo odplačno podelil licenco. Tako tožena stranka izpodbijanih aktov ni izdala v zvezi z odločanjem o pravici s področja upravnega prava in ne v izvrševanju svoje upravne, oblastne funkcije, ampak v okviru svojih civilnopravnih upravičenj. Zgolj okoliščina, da je imetnik licence javnopravni subjekt, za presojo pravne narave njegovega delovanja samo po sebi ni odločilno. Da bi bilo zainteresiranim osebam v primerih, kot je pritožničin, zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu po posebni zakonski ureditvi, pa ni razvidno in tega pritožnica tudi ne trdi. Tudi sicer pritožnica za tožbo ne bi imela pravnega interesa (razlog za zavrženje tožbe po 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1), saj licenca na podlagi izvedenega javnega poziva ni bila podeljena nikomur (izbira je bila razveljavljena in postopek ustavljen), nikjer pa ni določeno, da ima ponudnik pravico zahtevati, da se licenca podeli prav njemu. S tožbo si torej pravnega položaja ne bi mogla izboljšati.

  • UPRS Sklep I U 1913/2019-20
    Upravno sodišče RS · 23. 12. 2019besedilo 2016–2022

    Z izpodbijanima aktoma je toženka po vsebini odločila v postopku javnega naročanja. Pravila o postopkih javnega naročanja, ki jih izvedejo naročniki v zvezi z javnimi naročili, pa določa ZJN-3. Pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja, za kar gre, po vsebini v obravnavanem primeru, pa je v skladu z 2. členom ZPVPJN zagotovljeno v: - predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom, - revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, in - sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred okrožnim sodiščem, ki ga kot izključno pristojnega določa zakon, ki ureja sodišča.