iuris
§ zakonZakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih · ZNVP-1 · velja od 23. 10. 2015

5. člen ZNVP-1

(imetnik)

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 22. 10. 2020Vse odločbe ↓
  • VSL Sklep I Cpg 614/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2020

    Pravni interes je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka. Zato mora nanj paziti tudi sodišče druge stopnje. Z vpisom sklepa o prenosu v sodni register so delnice ex lege, torej na originaren način prešle na glavnega delničarja. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da so interesi upnikov zadostno zavarovani že v okviru obstoječih postopkov (s tožbo napadeni sklep o prenosu) brez izdaje začasne odredbe. Pravdno upravičenje (legitimatio ad processum) pove, ali ima stranka sploh možnost uveljavljati meritorno odločitev in je procesna predpostavka. Če ta manjka sledi zavrženje tožbe ali smiselno predloga za izdajo začasne odredbe. Z izgubo statusa delničarja se izgubi tudi pravico do vodenja pravd, ki se nanašajo na uveljavljanje ničnosti ali izpodbojnosti skupščinskih sklepov, razen v zvezi s izpodbijanjem skupščinskega sklepa, s katerim je bil prizadet njihov pravni položaj, to je sklepa o prenosu, na podlagi katerega so bili iztisnjeni kot manjšinski delničarji iz dolžnika. Ne morejo pa upniki kot iztisnjeni delničarji, kar pomeni, da to več niso, vlagati začasne odredbe z vsebino navedeno v izreku izpodbijanega sklepa. Tako kot je začas

  • VSL Sodba I Cpg 234/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2019

    Nična pogodba učinkuje za nazaj (ex tunc), kar pomeni, da se v razmerju med delničarjema šteje, da tožena stranka nikoli ni bila delničar, zato mora vrniti vse plodove, ki jih je prejela kot nepravi delničar. Vpis v delniško knjigo ustvarja pravno razmerje med delničarjem in družbo glede medsebojnih članskih pravic in obveznosti, ne ustvarja pa pravnih razmerij med delničarjem in tretjimi osebami (tudi drugimi delničarji ne). Čeprav vpisana oseba ni materialnopravni upravičenec, jo mora delniška družba šteti za delničarja.

  • VSL Sklep I Cpg 706/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2017

    ZTFI ne spreminja narave odnosa med delniško družbo - izdajateljem in njenim delničarjem. Vrednostni papirji bi morali biti v centralnem registru vpisani v korist predlagatelja. Za položaj zakonitega imetnika ni pomembno, ali pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v njegovo korist v centralnem depoju, uresničuje za svoj račun (torej kot končni imetnik, ki je hkrati beneficiar) ali kot fiduciar za račun druge osebe kot beneficiarja, kar trdi predlagatelj v pritožbi.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 28. 6. 2019

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 22. 10. 2020
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • VSL Sklep I Cpg 614/2020
    Višje sodišče v Ljubljani · 22. 10. 2020

    Pravni interes je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka. Zato mora nanj paziti tudi sodišče druge stopnje. Z vpisom sklepa o prenosu v sodni register so delnice ex lege, torej na originaren način prešle na glavnega delničarja. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da so interesi upnikov zadostno zavarovani že v okviru obstoječih postopkov (s tožbo napadeni sklep o prenosu) brez izdaje začasne odredbe. Pravdno upravičenje (legitimatio ad processum) pove, ali ima stranka sploh možnost uveljavljati meritorno odločitev in je procesna predpostavka. Če ta manjka sledi zavrženje tožbe ali smiselno predloga za izdajo začasne odredbe. Z izgubo statusa delničarja se izgubi tudi pravico do vodenja pravd, ki se nanašajo na uveljavljanje ničnosti ali izpodbojnosti skupščinskih sklepov, razen v zvezi s izpodbijanjem skupščinskega sklepa, s katerim je bil prizadet njihov pravni položaj, to je sklepa o prenosu, na podlagi katerega so bili iztisnjeni kot manjšinski delničarji iz dolžnika. Ne morejo pa upniki kot iztisnjeni delničarji, kar pomeni, da to več niso, vlagati začasne odredbe z vsebino navedeno v izreku izpodbijanega sklepa. Tako kot je začas

  • VSL Sodba I Cpg 234/2018
    Višje sodišče v Ljubljani · 16. 1. 2019

    Nična pogodba učinkuje za nazaj (ex tunc), kar pomeni, da se v razmerju med delničarjema šteje, da tožena stranka nikoli ni bila delničar, zato mora vrniti vse plodove, ki jih je prejela kot nepravi delničar. Vpis v delniško knjigo ustvarja pravno razmerje med delničarjem in družbo glede medsebojnih članskih pravic in obveznosti, ne ustvarja pa pravnih razmerij med delničarjem in tretjimi osebami (tudi drugimi delničarji ne). Čeprav vpisana oseba ni materialnopravni upravičenec, jo mora delniška družba šteti za delničarja.

  • VSL Sklep I Cpg 706/2017
    Višje sodišče v Ljubljani · 7. 11. 2017

    ZTFI ne spreminja narave odnosa med delniško družbo - izdajateljem in njenim delničarjem. Vrednostni papirji bi morali biti v centralnem registru vpisani v korist predlagatelja. Za položaj zakonitega imetnika ni pomembno, ali pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v njegovo korist v centralnem depoju, uresničuje za svoj račun (torej kot končni imetnik, ki je hkrati beneficiar) ali kot fiduciar za račun druge osebe kot beneficiarja, kar trdi predlagatelj v pritožbi.