48. člen ZAgrS

V obravnavani zadevi ni sporno, da je gre za dedovanje po pravilih ZPVAS. Med dediči pa je bilo sporno, ali se za izračun višine nujnega deleža lahko uporabi Uredba, ki je bila izdana na podlagi 52. člena ZAgrS, in določa, da se vrednost zapuščine, ki je v solastnini ali skupni lastnini agrarne skupnosti izračuna tako, da se vrednost nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pomnoži s faktorjem upravljanja 0,05. ZPVAS namreč določb o načinu ugotovitve vrednosti nepremičnin ne vsebuje. Dedič premoženja v naravi se je zavzemal za uporabo Uredbe, drugi nujni dediči pa, da se višina nujnega deleža določi na podlagi ocene vrednosti nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, torej, da se uporabi vrednost nepremičnin po GURS brez znižanja.

Dedovanje premoženja, ki je vključeno v agrarno skupnost, določata dva predpisa, in sicer ZPVAS in ZAgrS. Po 48. členu ZAgrS se pravila o dedovanju, ki jih določa ta zakon, uporabljajo za dedovanje premoženja člana, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov. Upoštevajoč zakonsko definicijo pojma člana iz drugega odstavka 2. člena ZAgrS, se ta zakon uporablja za dedovanje po fizičnih osebah, ki so vknjiženi kot solastniki ali skupni lastniki premoženja v agrarni skupnosti, ki je bila ponovno vzpostavljena na podlagi ZPVAS in ki je registrirana na podlagi ZAgrS. Pravila ZPVAS pa se uporabljajo za dedovanje po fizičnih ali pravnih osebah, ki so jim bile premoženjske pravice vrnjene na podlagi 8. člena ZPVAS in so bile ob vrnitvi premoženja že mrtve ali razglašene za mrtve. Gre za t.i. „prvo dedovanje“ premoženja v agrarni skupnosti. Za tak primer gre v obravnavani zadevi, zato vprašanje, kateri predpis je treba uporabiti v tej zadevi, ne more biti sporno. Tako po ZPVAS kot tudi po ZAgrS ima sodišče isti cilj - zaradi izračuna nujnega deleža je treba ugotoviti resnično vrednost zapuščine.

Glede na to, da so bili podani razlogi za celovito prenovo ureditve dedovanja premoženja v agrarnih skupnostih in da je ožja razlaga 48. člena ZAgrS zaradi načela enakosti pred zakonom nesprejemljiva, je treba navedeno določbo razlagati tako, da se nanaša na dedovanje premoženja v agrarni skupnosti nasploh. Zakon ni urejal položajev, v katerem nihče od dedičev ni želel postati član agrarne skupnosti. Ureditev po ZAgrS je ustreznejša z vidika ustavno zagotovljenih pravic do dedovanja in v večji meri prilagojena naravi agrarne skupnosti kot specifične, namensko vezane premoženjske skupnosti. Zakon ureja dedovanje ločeno od ostalega zapustnikovega premoženja.

Zakon o agrarni skupnosti ne ureja primerov dedovanja, ki so urejeni v Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic. Ker ni ugotovljeno, da je pritožnica članica agrarne skupnosti, ni podlage za zaključek, da deduje v naravi zapustnikovo premoženje, ki je vključeno v agrarno skupnost.