16. člen ZAgrS
(postopek vpisa v register)
(1)Predsednik agrarne skupnosti vloži predlog za vpis v register pri pristojni upravni enoti.
(2)Za odločanje o vpisu v register je pristojna upravna enota, na območju katere je večji del nepremičnin, ki so v lasti članov.
(3)Predlogu za vpis v register se priložijo:
1.temeljni akt;
2.zapisnik seje občnega zbora, na kateri je bil potrjen temeljni akt;
3.ime in priimek, rojstni datum in naslovi stalnega ali začasnega prebivališča članov;
4.podatki o zemljiških parcelah (če gre za solastnino, z navedenimi deleži članov);
5.naslov sedeža agrarne skupnosti;
6.podatki o predsedniku agrarne skupnosti (osebno ime, rojstni datum, enotna matična številka občana, naslov stalnega ali začasnega prebivališča);
7.podatki o namestniku predsednika agrarne skupnosti (osebno ime, rojstni datum, enotna matična številka občana, naslov stalnega ali začasnega prebivališča);
8.zapisnik seje občnega zbora, na kateri je bil imenovan predsednik agrarne skupnosti oziroma namestnik predsednika agrarne skupnosti.
(4)O pritožbah zoper upravni akt iz tega člena odloča ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.
(5)V zemljiško knjigo se vpiše zaznamba dejstva, da za upravljanje z nepremičnino velja poseben pravni režim. Zaznamba se vpiše na podlagi obvestila upravne enote, ki mu je priložena pravnomočna odločba o vpisu v register.
- VSL Sklep II Cp 682/2025Višje sodišče v Ljubljani · 2025
Iz delne upravne odločbe, na katero se sklicuje pritožba, jasno izhaja, da se nepremičnine vrnejo v skupno last in ne v solastnino, tak pa je tudi zemljiškoknjižni vpis. V primeru skupne lastnine deleži niso določeni.
- VSL Sklep II Cp 974/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2020
Uveljavljeni individualistični koncept lastnine ne omogoča vrnitve stvarnih pravic kolektivnim pravnim subjektom, kakšna je agrarna skupnost, temveč se stvarne pravice vračajo individualno določenim subjektom, konkretno članom agrarne skupnosti kot skupna lastnina. V primeru skupne lastnine pa deleži niso določeni. Za odločitev o dedovanju pozneje najdenega premoženja ni potreben izračun nujnih deležev in vračun vrednosti daril (glej 28. in 52. člen ZD), zato ocena vrednosti naknadno najdene zapuščine ni eno od pravno odločilnih dejstev za izdajo izpodbijanega sklepa (ta vrednost je bila ocenjena le z namenom odmere sodne takse).
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 2. 12. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep II Cp 682/2025Višje sodišče v Ljubljani · 2. 12. 2025
Iz delne upravne odločbe, na katero se sklicuje pritožba, jasno izhaja, da se nepremičnine vrnejo v skupno last in ne v solastnino, tak pa je tudi zemljiškoknjižni vpis. V primeru skupne lastnine deleži niso določeni.
- VSL Sklep II Cp 974/2020Višje sodišče v Ljubljani · 26. 8. 2020
Uveljavljeni individualistični koncept lastnine ne omogoča vrnitve stvarnih pravic kolektivnim pravnim subjektom, kakšna je agrarna skupnost, temveč se stvarne pravice vračajo individualno določenim subjektom, konkretno članom agrarne skupnosti kot skupna lastnina. V primeru skupne lastnine pa deleži niso določeni. Za odločitev o dedovanju pozneje najdenega premoženja ni potreben izračun nujnih deležev in vračun vrednosti daril (glej 28. in 52. člen ZD), zato ocena vrednosti naknadno najdene zapuščine ni eno od pravno odločilnih dejstev za izdajo izpodbijanega sklepa (ta vrednost je bila ocenjena le z namenom odmere sodne takse).