Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R52 Kleče–Toplarna Šiška (TOŠ)

(1)S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) sprejme državni prostorski načrt za prenosni plinovod R52 Kleče–Toplarna Šiška (TOŠ) (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2)Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.

(3)Državni prostorski načrt je v maju 2015 pod številko projekta 12371 izdelalo podjetje Projekt, d. d., Nova Gorica.

(1)Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj ali prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službi, pristojni za urejanje prostora, v Mestni občini Ljubljana.

(3)Postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden, ker s tem državnim prostorskim načrtom niso načrtovani taki posegi v okolje, za katere ga je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, treba izvesti. Investitor mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti sklep ministrstva, pristojnega za presojo vplivov na okolje, o ugotovitvi, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

(4)Oznake, navedene v 3., 4., 5., 6., 8., 9., 10. in 36. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:

-        gradnja prenosnega plinovoda R52 (v nadaljnjem besedilu: plinovod R52) od regulacijske postaje Kleče (v nadaljnjem besedilu: RP Kleče) do merilno regulacijske postaje Toplarna Šiška (v nadaljnjem besedilu: MRP TOŠ),

-        preureditev in razširitev obstoječega platoja BS7- M3A v RP Kleče,

-        preureditev in razširitev merilno regulacijske postaje Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MRP Ljubljana),

-        gradnja MRP TOŠ,

-        gradnja sistema katodne zaščite,

-        gradnja kabelske kanalizacije za vgradnjo optičnega kabla,

-        ureditev pripadajoče in prilagoditev obstoječe prometne, energetske, komunalne ter telekomunikacijske infrastrukture in vseh drugih ureditev, ki so nujno potrebne za gradnjo in nemoteno delovanje načrtovanih ureditev, ter

-        odstranitev in prestavitev objektov, odstranitev rastja in izvedba krajinske ureditve.

(1)Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:

-        k. o. Dravlje (1738): 26, 39, 40, 41/1, 41/2, 41/3, 41/4, 42, 43, 44, 45, 46, 47/4, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 458/1, 461/1, 462/1, 463/1, 469/1, 470/1, 471/1, 472/1, 473/4, 474, 475/1, 476/1, 477/1, 478/1, 479/1, 480/1, 481/1, 482/1, 483, 493/1, 494/1, 495/1, 496/1, 497/1, 498/1, 499/1, 500/1, 501/1, 514, 515, 522/2, 522/3, 523/1, 524/1, 525/1, 526/1, 527/1, 528/1, 529/1, 530/1, 531, 532, 533, 566/1, 566/3, 567/1, 568/1, 569/1, 570/1, 571/1, 574/1, 575/2, 575/4, 578/1, 578/2, 598/1, 598/2, 600/3, 606, 607/1, 607/2, 609/3, 609/4, 609/5, 609/6, 610/1, 610/2, 611/1, 611/2, 612/1, 612/2, 613/1, 613/2, 614/4, 614/5, 615/1, 615/2, 616/1, 616/2, 617/2, 617/3, 617/4, 617/5, 618/1, 618/2, 618/3, 618/4, 618/5, 619/6, 619/7, 620/1, 620/6, 620/7, 621/5, 621/7, 621/11, 622/6, 623/1, 623/5, 624/5, 625/5, 626/2, 626/8, 626/10, 626/11, 626/12, 626/15, 626/16, 626/23, 707, 716/1, 717/1, 717/4, 717/6, 717/7, 717/10, 717/11, 717/12, 723/5, 723/8, 724/1, 724/4, 724/6, 724/7, 1644/9, 1644/12, 1645/2, 1645/3, 1646, 1661/2, 1752/1, 1752/2, 1752/4, 1752/5, 1752/6 in 1752/7;

-        k. o. Ježica (1734): 2, 3, 6, 7, 1450, 1523, 1524/1, 1524/2, 1524/3, 1524/4, 1540, 1544, 1545/2, 1546, 1547, 1548, 1552/2, 1552/3, 1552/4, 1553/1, 1553/2 in 2336;

-        k. o. Šentvid nad Ljubljano (1754): 86, 87, 88, 89, 90, 93, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 653, 654, 661, 662, 663, 664, 665, 666, 667, 681, 683, 684, 685, 686, 687, 688, 689, 690/1, 690/2, 697/1, 697/2, 697/3, 697/4, 698/1, 698/2, 698/3, 699, 700/1, 700/2, 701/2, 702, 705, 714, 715, 716, 718, 719/2, 719/3, 719/4, 719/5, 719/6, 720, 721/1, 721/2, 721/3, 722, 723, 724, 725, 726/1, 727, 838/1, 838/2, 838/4, 838/7, 840, 1182/23, 1182/24, 1186, 1187, 1188/1, 1191, 1193/1 in 1193/6;

-        k. o. Spodnja Šiška (1740): 68/4, 68/7, 68/9, 68/15, 69/3, 70/4, 71/1, 71/4, 72/1, 73/6, 73/7, 73/10, 73/11, 73/14, 75/3, 76/4, 76/12, 76/13, 76/14, 76/15, 76/16, 76/17, 76/18, 76/37, 86/8, 86/10, 90/6, 90/8, 92/2, 92/11, 92/12, 94/1, 95/3, 135/2, 137/1, 137/5, 143/1, 144/2, 144/5, 145/3, 145/4, 145/18 in 1614;

-        k. o. Vižmarje (1753): 1307 in 1308;

-        k. o. Zgornja Šiška (1739): 1, 2/1 in 8/2.

(2)Območje izključne rabe za RP Kleče, MRP Ljubljana in MRP TOŠ, vključno s stalnimi dostopnimi potmi do teh objektov znotraj območja državnega prostorskega načrta, obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:

-        k. o. Ježica (1734): 1552/2, 1552/3, 1552/4, 1553/1 in 1553/2;

-        k. o. Šentvid nad Ljubljano (1754): 690/2, 697/1, 697/2, 697/3, 697/4, 698/1, 698/2, 698/3, 699 in 1191;

-        k. o. Spodnja Šiška (1740): 92/11, 137/1 in 137/5.

(3)Območje sistemov katodne zaščite, elektroenergetskih, vodovodnih in telekomunikacijskih priključkov ter prestavitve obstoječe energetske in komunalne infrastrukture znotraj območja državnega prostorskega načrta obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:

-        k. o. Dravlje (1738): 566/1, 621/11 in 626/23;

-        k. o. Šentvid nad Ljubljano (1754): 686, 687, 697/2, 697/3, 697/4, 698/1, 698/2, 699, 700/2, 701/2, 702, 705, 723, 724, 725, 726/1, 838/1, 838/2, 838/7, 840, 1191, 1193/1 in 1193/6;

-        k. o. Spodnja Šiška (1740): 68/7, 68/9, 92/11, 92/12, 145/4 in 145/18;

-        k. o. Zgornja Šiška (1740): 1, 2/1 in 8/2.

(4)Območje odstranitev in prestavitev objektov znotraj območja državnega prostorskega načrta obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:

-        k. o. Dravlje (1738): 481/1, 482/1, 483, 494/1 in 495/1;

-        k. o. Šentvid nad Ljubljano (1754): 715;

-        k. o. Spodnja Šiška (1740): 72/1 in 75/3;

-        k. o. Zgornja Šiška (1739): 1, 2/1 in 8/2.

(5)Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje tega območja v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz območja načrta z načrtom parcel, listi 3.1–3.6).

(1)Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:

1.zemljišča izključne rabe na območju RP Kleče, MRP Ljubljana in MRP TOŠ za objekte energetske infrastrukture in zemljišča za ureditev stalnih dostopnih poti;

2.zemljišča omejene rabe:

-  zemljišča na območju 5 m na vsako stran od osi novega prenosnega plinovoda,

-  zemljišča za ureditev in prestavitev pripadajoče energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture,

-  zemljišča za gradnjo sistema katodne zaščite;

3.zemljišča začasne rabe so zemljišča na območju gradbišč, začasnih dostopnih poti in začasnih odlagališč materiala izven območij izključne in omejene rabe.

(2)Pogoji za ureditve na zemljiščih omejene in začasne rabe so določeni v 14., 16. in 31. členu te uredbe.

Trasa plinovoda R52 v dolžini 5,1 km se naveže na načrtovani plinovod M5/R51 na RP Kleče in poteka prek območja Mestne občine Ljubljana. Začetni del trase poteka vzporedno z obstoječim prenosnim plinovodom M3A in načrtovanim prenosnim plinovodom M3/1 Vodice–Kalce. Trasa poteka večinoma po kmetijskih zemljiščih, na območju Poljan izven območja stanovanj in izven območja površin za proizvodnjo, skladišča in terminale – Stegne. Za prečkanjem Obvozne ceste se povzpne na višjo savsko teraso. Po prečkanju Avšičeve ceste se trasa obrne proti jugovzhodu in se nadaljuje do MRP Ljubljana. Na območju MRP Ljubljana se trasa plinovoda R52 usmeri proti jugovzhodu in poteka vzporedno z obstoječim plinovodom L20000 ob industrijski coni Stegne, vse do državne ceste HC H3 severna ljubljanska obvoznica Dunajska–Celovška, kjer se obrne proti vzhodu. Po prečkanju Saveljske ceste in državne ceste HC H3 trasa plinovoda R52 poteka skupaj z drugimi infrastrukturnimi vodi po površinah za mestne javne službe na Verovškovi ulici do MRP TOŠ.

(1)Plinovod R52 ima premer cevi do vključno 250 mm in tlačno stopnjo do vključno 70 barov. Zgradi se iz jeklenih cevi, izdelanih v skladu z veljavnimi standardi in z ustrezno debelino sten, izračunano z upoštevanjem različnih faktorjev glede na varnostni razred plinovoda. Povečana varnost je zahtevana na vseh prečkanjih cest, železnic, pri poteku v bližini obstoječih objektov in na morfološko zahtevnem terenu ter vodovarstvenih območjih.

(2)Predvidena višina nadkritja med končno urejenim terenom in temenom cevi znaša najmanj 1,1 m. Na območju pozidav, pri prečkanju gospodarske javne infrastrukture, hidromelioracijskih območij in obdelovalnih površin se globina nadkritja glede na vrsto kultur in priobalnega zemljišča ustrezno poveča.

(3)Za objekte in naprave na trasi plinovoda se izvede sistem zaščite pred delovanjem strele v skladu s predpisi, ki urejajo področje zaščite stavb pred delovanjem strele.

(4)Za zaščito pred korozijo se uporabi katodna zaščita za plinovodno cev in vse instalacije, ki so vkopane v zemljo.

(1)Obstoječi plato BS7 – M3A se razširi in preuredi v RP Kleče. Tlorisni gabariti obstoječega platoja dimenzij 9,2 × 7,2 m se v okviru gradnje plinovoda R52 razširijo za 22,5 × 8,3 m v smeri proti jugozahodu. Na platoju RP Kleče se zgradita oddajna čistilna postaja OČP-R52 (v nadaljnjem besedilu: OČP-R52) in sprejemno oddajna čistilna postaja SOČP-M5 (v nadaljnjem besedilu: SOČP-M5).

(2)Plato se ogradi z ograjo višine najmanj 2,2 m. Za pohodne površine na platoju se uporabijo prane betonske plošče, druge površine pa se posujejo s prodom. Padavinska voda ponika v tla razpršeno znotraj ograje platoja. Obstoječa kota ureditve platoja 397,9 m n. v. se ne spreminja.

(3)Dostopna pot do RP Kleče se uredi v skladu z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M5/R51 na odseku od Vodic do Termoelektrarne Toplarne Ljubljana (Uradni list RS, št. 112/09, 80/10 – ZUPUDPP in 92/14).

(1)MRP Ljubljana se razširi in preuredi. Tlorisni gabariti obstoječega platoja dimenzij 30,3 x 27,5 m se razširijo na 55,5 x 27,5 m. Na platoju MRP Ljubljana se zgradita sprejemna čistilna postaja SČP-R52 (v nadaljnjem besedilu: SČP-R52) in nova oddajna čistilna postaja OČP-R52 (v nadaljnjem besedilu: OČP-R52).

(2)Plato se ogradi z ograjo višine najmanj 2,2 m, obstoječa ograja se odstrani in nadomesti z novo. Za pohodne površine na platoju se uporabijo prane betonske plošče, druge površine pa se posujejo s prodom. Padavinska voda ponika v tla razpršeno znotraj ograje platoja. Obstoječa kota ureditve platoja 310,9 m n. v. se ne spreminja in se prilagodi obstoječi ureditvi.

(3)Od MRP Ljubljana do predvidene transformatorske postaje se uredi nov nizko napetostni priključek. Nov srednje napetostni priključek se predvidi od predvidene transformatorske postaje do obstoječe transformatorske postaje TP Danfos (TP Jožeta Jame 14).

(4)Za zaščito pred korozijo se izvede sistem katodne zaščite na zahodni in vzhodni strani platoja.

(5)Dostop do platoja se uredi po obstoječi dostopni poti do MRP Ljubljana.

(1)MRP TOŠ se izvede na območju Toplarne Šiška v stacionaži plinovoda km 5+106. Plato MRP TOŠ je tlorisnih gabaritov 23,9 x 30 m. Na platoju se zgradita merilno regulacijska postaja MRP TOŠ in sprejemno čistilna postaja SČP-R52 (v nadaljnjem besedilu: SČP-R52).

(2)Plato se ogradi z ograjo višine najmanj 2,2 m. Za pohodne površine na platoju se uporabijo prane betonske plošče. Povozne površine znotraj platoja se asfaltirajo in od drugih površin ločijo z dvignjenimi robniki. Kota ureditve platoja je najmanj 304,2 m n. v. Padavinska voda s strešnih površin se prek peskolova odvaja v ponikovalnico. Padavinska voda s povoznih asfaltnih površin se prek peskolova in lovilca maščob odvaja v ponikovalnico. Padavinska voda ponika v tla razpršeno znotraj ograje platoja.

(3)Merilno regulacijska postaja MRP TOŠ s kotlovnico je tlorisnih gabaritov 16 x 13 m, z višino slemena približno 7,25 m. Konstrukcija objekta je armirano betonska, krita z lahko kritino.

(4)Izvede se priključek na nizko napetostno omrežje na transformatorsko postajo TP0768 Toplarna Šiška. Izvede se telekomunikacijski priključek, ki se priključuje na obstoječi jašek 35G.

(5)Dostopna pot do platoja se uredi po asfaltni poti dolžine 7 m, s širino vozišča 7,5 m, ki se navezuje na obstoječo asfaltno pot, na parc. št. 137/1, k. o. 1740 Spodnja Šiška.

Vzdolž plinovodne cevi je predvidena kabelska kanalizacija za optični kabel, ki se položi v skupni jarek ob plinovodni cevi. Na mestih odcepov kabelske kanalizacije ali mestih kabelskih spojk se vgradijo kabelski jaški. Kabelska kanalizacija omogoča vgradnjo optičnega kabla za prenos podatkov, ki je namenjen izključno nadzoru nad varnim obratovanjem plinovoda.

(1)Delovni pas za gradnjo plinovoda premera do vključno 250 mm sega 6 m na eno stran od osi plinovoda (za prehod gradbenih strojev, varjenje cevi in polaganje plinovoda v jarek) in 8 m na drugo stran od osi plinovoda (za odlaganje izkopane rodovitne prsti in odlaganje izkopanega materiala), skupaj 14 m.

(2)Na območjih, na katerih se plinovod približa objektom, prečka varovana območja in infrastrukturne objekte ali poteka vzporedno z njimi, ter na območjih drugih ovir na trasi ali ob njej je širina delovnega pasu zaradi prilagajanja dejanskim razmeram lahko tudi večja ali manjša od navedenih v tem členu.

(3)Delovni pas za elektroenergetske in telekomunikacijske priključke sega 1,5 m levo in desno od osi posameznega priključka.

(4)Delovni pas za začasne in stalne dostopne poti sega 1 m levo in desno od roba cestišča.

(5)Delovni pas za izvedbo sistema katodne zaščite sega 3 m levo in desno od osi posameznega sistema.

(6)Delovni pas je razviden iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija, listi 2.1.1–2.1.4).

(1)Dostopnost do trase plinovoda se zagotavlja z vzdolžnimi prevozi ob trasi znotraj delovnega pasu. Za potrebe dostopa do delovnega pasu za potrebe gradnje in vzdrževanja plinovoda se izvedejo začasne dostopne poti, ki se jih po končani gradnji oziroma vzdrževalnih delih vrne v enako stanje in kakovost, kot so bile pred gradbenim posegom. Začasne dostopne poti se izvedejo od obstoječih cest in poti v širini 4,5 m. Dovozi in priključki na javne ceste se izvedejo tako, da se ne ovira prometa. Ceste in poti ter obstoječe mostove, ki so namenjeni za začasne dostope do trase plinovoda, je treba pred uporabo preveriti in jih po potrebi dodatno utrditi in razširiti.

(2)Vse dostopne poti so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija, listi 2.1.1–2.1.4.

(1)Pred gradnjo se v celotnem delovnem pasu odstranijo vse rastline. Vegetacija na območju naravnih vrednot in v gozdu se odstrani le tam, kjer je to nujno zaradi gradnje in delovanja plinovoda. Sečnja se opravi selektivno tako, da se kar najbolj ohranijo srednje velika in velika drevesa. Posamezna večja drevesa ob robu delovnega pasu se ohranijo in med gradnjo zaščitijo pred gradbenimi posegi.

(2)Pri načrtovanju in izvedbi je treba v največji meri ohranjati drevored ob Verovškovi cesti. Drevesa, ki jih ni mogoče ohraniti, je treba nadomestiti.

(3)Med gradnjo se prepreči nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti.

(4)Varnostni pas na obeh straneh od osi plinovoda v širini 5 m se ne sme zasaditi z visokodebelnim rastjem. Zasaditve in zatravitve, s katerimi se utrjujejo tla in varuje gozdni rob, se opravijo takoj po končanih gradbenih delih. Pri posegih v gozd se zagotovi obnova gozdnega roba z zasaditvijo avtohtonega drevja in grmovnic. Na brežinah z erozijo se za zatravitev zagotovijo biološko-inženirski ukrepi. Pri posegih v živice, mejice, obrežno rastje in grmišča se po končani gradnji prav tako zagotovi njihova obnova. Vse travniške površine, ki so bile med gradnjo poškodovane, se ponovno zatravijo. Pri zasaditvah in zatravitvah se uporabi avtohtono rastlinstvo.

(1)V območju državnega prostorskega načrta se odstranijo, v skladu s četrtim odstavkom 4. člena te uredbe, naslednji objekti:

-        2 lopi v km 1+904,

-        lopa v km 2+874,

-        lopa v km 2+886,

-        2 lopi v km 2+906,

-        2 lopi v km 2+914,

-        3 lope v km 2+946,

-        2 lopi v km 2+952,

-        lopa v km 2+960,

-        2 lopi v km 3+467,

-        lopa v km 3+476,

-        lopa v km 3+486.

(2)V območju državnega prostorskega načrta se prestavita naslednja objekta:

-        vratarnica betonarne in tehtnica za tovorna vozila v km 4+791.

(3)Objekti, predvideni za odstranitev, so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija, listi 2.1.1–2.1.4.

(1)Na območju omejene in začasne rabe znotraj državnega prostorskega načrta so dopustni naslednji posegi, če ne ovirajo gradnje in obratovanja prostorskih ureditev, ki so predmet tega državnega prostorskega načrta, in sicer:

-        rekonstrukcija obstoječih ter gradnja novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture,

-        izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda,

-        izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-        opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, ob upoštevanju omejitev iz 31. člena te uredbe, v širini 2,5 m na obe strani plinovoda,

-        vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov, pri čemer se namembnost objektov ne sme spremeniti,

-        urejanje zunanje ureditve zemljišč in odprtih površin,

-        postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo področje gradnje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov,

-        na parcelah št. 621/11, 623/5, 626/10 in 626/12, vse k. o. Dravlje, je dopustna postavitev reklamnih stolpov z globino temelja do 1,5 m, zapornic z globino temelja do 1 m in žičnate ograje z globino temelja do 0,5 m, če je skrajna tlorisna projekcija nadzemnega ali podzemnega dela objekta od osi plinovoda oddaljena najmanj 2,5 m, saj ti objekti ne onemogočajo normalnega in varnega obratovanja plinovoda v skladu s predpisi, ki urejajo področje gradnje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov. Postavitev nadstreškov na parkiriščih z globino temelja do 1 m je dopustna, če je skrajna tlorisna projekcija nadzemnega ali podzemnega dela objekta od osi plinovoda oddaljena najmanj 5 m.

(2)Na območjih izključne rabe je območje merilno regulacijske postaje namenjeno izključno za ureditev plinovoda s pripadajočimi objekti, na območju dostopne poti pa so pod pogojem, da ne onemogočajo ureditev po tem državnem prostorskem načrtu, dopustni tudi naslednji posegi:

-        rekonstrukcije obstoječih in gradnje novih linijskih infrastrukturnih objektov,

-        izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3)Kmetijska zemljišča v območju omejene in začasne rabe so namenjena kmetijski dejavnosti. Poleg dopustnih objektov, gradenj in drugih del, določenih v prvem in drugem odstavku tega člena in 42. členu te uredbe, so na kmetijskih zemljiščih dopustne kmetijske prostorsko-ureditvene operacije po predpisih, ki urejajo varstvo kmetijskih zemljišč.

(4)Gozdna zemljišča v območju začasne rabe so namenjena gozdarski dejavnosti. Poleg dopustnih objektov, gradenj in drugih del, določenih v prvem in drugem odstavku tega člena in 42. členu te uredbe, so v gozdovih dopustni sečnja ter posegi in ureditve v skladu z gozdnogospodarskimi načrti. Z gozdovi na območju državnega prostorskega načrta se gospodari v skladu s predpisi, ki urejajo gozdarstvo in lovstvo, ter po določilih gozdnogospodarskih in lovsko-upravljavskih načrtov.

(5)Za vse posege v prostor v varovalnem pasu plinovoda se pridobi soglasje sistemskega operaterja.

(1)Skupni pogoji gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:

-        projektiranje in gradnja posameznih križanj in morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta, ter v skladu z geološko-hidrološkimi razmerami območja;

-        če se med gradnjo plinovoda ugotovi, da je treba posamezni infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to naredi v skladu s soglasjem lastnika ali upravljavca tega voda;

-        trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur;

-        gospodarska javna infrastruktura se ne sme prestavljati na območja kulturne dediščine, križanja pa morajo biti izvedena tako, da te dediščine ne prizadenejo;

-        pred gradnjo se obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo zakoliči na kraju samem;

-        odstranijo se priključki objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, ki ne opravljajo več svoje naloge.

(2)Vsa križanja in vzporedni poteki plinovoda z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključki nanje so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija, listi 2.1.1–2.1.4).

(1)Križanje plinovoda z državno cesto HC H3 se izvede s podvrtavanjem z vgradnjo zaščitene plinovodne cevi v čim krajši razdalji in na globini najmanj 2 m, merjeno od temena cevi. Križanje se izvede čim bolj pravokotno na cesto. Pri križanju se upošteva širitev hitre ceste za en vozni pas, kar je najmanj 7 m obojestransko od meje cestnega sveta.

(2)Križanje občinskih cest se izvede s prekopom ali podvrtavanjem z vgradnjo zaščitene plinovodne cevi v čim krajši razdalji na globini najmanj 1,5 m, merjeno od temena cevi. Po položitvi cevi v primeru križanja ceste s prekopom se cestno telo sanira v enaki obliki in kakovosti, kakor je bilo pred gradbenim posegom. Na območju Verovškove ulice se plinovod v celoti izvaja s podvrtavanjem v najmanj štirih odsekih, med katerimi so izvedene gradbene jame za spajanje sekcij. Gradbene jame za spajanje sekcij se izvedejo izven vozišča.

Križanje plinovoda v km 4+496 z železniško progo na Verovškovi ulici se izvede s podvrtavanjem v zaščiteni cevi. Globina temena cevi mora biti najmanj 2 m od gornjega roba tirnic.

(1)Vodoravna križanja plinovoda in vodovodnega voda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu poteka križanje izvennivojsko. Plinovod se položi najmanj 0,5 m nad ali pod vodovodom. Na križanjih, kjer ni višinskih podatkov o vodovodu, se med gradnjo izvede sondiranje, medsebojna višinska uskladitev pa se izvede med gradnjo.

(2)Vodovodni vod v km 4+259 ob Verovškovi ulici 74 se v času gradnje začasno preveže. Prestavi se jašek vodovoda.

(1)Vodoravna križanja plinovoda in kanalizacijskega voda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu je križanje izvennivojsko. Plinovod se položi najmanj 0,6 m nad ali pod kanalizacijo. Če plinovod poteka pod cevjo kanalizacije malih premerov, se ta zaščiti s PVC cevjo 3 m levo in 3 m desno od osi plinovoda. Na mestu križanja se teme kabelske kanalizacije spustijo na teme predvidenega plinovoda. Če plinovod poteka nad cevjo kanalizacije, zaščita slednje ni potrebna. Na območju prečkanja z odkopom se izvede ročni odkop v stalni navzočnosti upravljavca kanalizacijskega omrežja.

(2)Izdela se kaskadni jašek in poglobi se povezava med jaški v km 4+575 ob Verovškovi ulici 66.

(1)Pri križanju ali približevanju plinovoda visokonapetostnim elektroenergetskim vodom je treba upoštevati:

-        predvidena je nadgraditev enosistemskih visokonapetostnih daljnovodov 220 kV v dvosistemske 400 kV,

-        pri križanju plinovoda z ozemljili stebra nadzemnega elektroenergetskega voda mora biti razmik med obstoječim ozemljilnim trakom in plinovodom najmanj 3 m,

-        pri nadzemnih delih plinovoda mora biti varnostna višina in varnostna oddaljenost do spodnjega tokovodnika daljnovoda najmanj 8 m. Izolacija daljnovoda v križni razpetini se mehansko in električno ojači. Kot križanja ne sme biti manjši od 30°. Na mestu križanja daljnovoda z nadzemnim delom plinovoda se nadzemni del plinovoda ustrezno ozemlji. Pri vzporednem poteku nadzemnega dela plinovoda z daljnovodom varnostna oddaljenost do daljnovoda ne sme biti manjša od višine stebra, povečane za 3,75 m pri 220 kV daljnovodu in 5 m pri 400 kV daljnovodu. Upošteva se potek ozemljitev, ki so položene v globini 0,5 m dolžine do 30 m od daljnovodnih stebrov,

-        med gradnjo se deli teles, ročice gradbenih strojev ali drugi predmeti ne smejo približati faznim vodnikom daljnovoda na manj kakor 3 m za daljnovode z nazivno napetostjo 110 kV in na manj kakor 4 m za daljnovode z nazivno napetostjo 220 kV.

(2)Pri prestavitvah in križanjih plinovoda s srednjenapetostnimi in nizkonapetostnimi elektroenergetskimi vodi je treba upoštevati:

-        ozemljitveni krak DV stebra v km 1+595 se prestavi,

-        ozemljitveni krak DV stebra v km 3+467 se prestavi,

-        jašek v km 4+585 na Verovškovi ulici 66 (TUBA) se po potrebi prestavi,

-        vodoravna križanja plinovoda ter nadzemnih in podzemnih srednjenapetostnih in nizkonapetostnih vodov se izvedejo s prekopom pod elektroenergetskimi vodniki. Izkopi v bližini temeljev obstoječih drogov daljnovodov se izvedejo najmanj 2 m od temelja.

(3)V fazi priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja investitor zagotovi izdelavo poročila o elektromagnetnih vplivih in križanjih daljnovodov s plinovodom za visokonapetostne vode in njihova stojna mesta (v nadaljnjem besedilu SM):

-        DV 2x35 kV Kleče–Vižmarje–Medvode,

-        DV 2x110 kV Kleče–Medvode–Mavčiče–Okroglo II (med SM 4 in 5),

-        DV 2x110 kV Kleče–Škofja Loka–Okroglo I (med SM 4 in 5),

-        DV 220 kV Kleče–Divača (predviden prehod na 400 kV) (med SM 2 in 3),

-        DV 2x110 kV Kleče–Logatec (med SM 2 in 3),

-        DV 2x110 kV Kleče–Vič (med SM 2 in 3),

-        DV 2x110 kV Kleče–Šiška (med SM 7 in 8),

-        DV 35 kV Kleče–Litostroj (med SM 14 in 15), ki je predviden kot prihodnji DV 2x110 kV Kleče–Litostroj (med SM 10 in 11),

-        SM 4 DV 2x110 kV Kleče–Medvode–Mavčiče–Okroglo II,

-        SM 4 DV 2x110 kV Kleče–Škofja Loka–Okroglo I,

-        SM 14 DV 35 kV Kleče–Litostroj oziroma SM 10 prihodnjega DV 2x110 kV Kleče–Litostroj,

-        RTP 220/110/35 kV Kleče.

Vodoravna križanja plinovoda in telekomunikacijskega voda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Medsebojni navpični odmik telekomunikacijskega voda in plinovoda je najmanj 0,5 m, pri čemer se plinovod izvede pod podzemnim telekomunikacijskim vodom. Na mestu križanja se izdela zaščita telekomunikacijskega voda z zaščitno cevjo. Če se križanje izvaja s podvrtavanjem, se zaščitna cev ne vgradi.

(1)Križanja plinovodov se izvedejo s prekopom pod obstoječim plinovodom s svetlim navpičnim odmikom 0,5 m. Pri vzporednem poteku je najmanjša svetla razdalja do plinovoda tlačne stopnje do 16 barov 1 m, do plinovoda tlačne stopnje 16 barov in več pa 3,5 m.

(2)Med gradnjo ni dovoljena vožnja mehanizacije nad obstoječim plinovodom. Kadar je nujno potrebna, se plinovodna cev zaščiti pred poškodbami (npr. z jeklenimi ali betonskimi ploščami in dodatnim nasutjem). Nad plinovodno cevjo je dovoljeno le začasno odlaganje izkopanega zemeljskega materiala na način, ki ne zahteva vožnje mehanizacije nad plinovodom.

Vodoravna križanja plinovoda in vročevoda ter parovoda se izvedejo z medsebojnim odmikom najmanj 0,5 m. Na območju obstoječega vročevodnega in parovodnega omrežja se predvidi ustrezna zaščita v skladu s tehničnimi zahtevami za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj ter za priključitev stavb na vročevodni sistem.

Vodoravna križanja plinovoda in vodov javne razsvetljave morajo biti pod pravim kotom. Kjer tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Navpični svetli razmik med kablom javne razsvetljave in cevjo plinovoda pri križanju je najmanj 0,5 m. Pred položitvijo plinovoda se energetski vodi ustrezno zaščitijo. Če se križanje izvaja s podvrtavanjem, se zaščitna PVC cev ne vgradi.

(1)Parcelacija se izvede v skladu s prikazom območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo v grafičnem delu državnega prostorskega načrta (Prikaz območja načrta z načrtom parcel, listi 3.1–3.6), v katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje v naravi, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.

(2)Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po posegih lahko delijo v skladu s stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

(1)Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem, podatki o njej so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora). Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.

(2)Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave za vrednotenje morebitnih arheoloških ostalin.

(3)Pred začetkom del investitor zagotovi zaščitno izkopavanje odkritih arheoloških najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva ali arhiva najdišča in druge ukrepe, določene s predhodnimi arheološkimi raziskavami, ter med gradnjo stalni arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. Po potrebi se določita obseg in globina podvrtanja. Deli arheološke dediščine, najdeni med posegom v prostor, naj ostanejo, če je le mogoče, na kraju samem.

(4)Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.

(5)Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na kar najmanjšo površino, ki še dopušča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali gradbenimi deli odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstveno ureditvijo prilagodijo tako, da kulturna dediščina ni ogrožena.

(6)Na območjih prečkanj enot kulturne dediščine je delovni pas čim ožji. Za dostop do trase plinovoda se na območjih kulturne dediščine uporabljajo dostopne poti, ki potekajo po že obstoječih lokalnih poteh in cestah, ki se ne smejo širiti. Gradnja novih dostopnih poti na območjih kulturne dediščine ni dovoljena. Območja kulturne dediščine se ne smejo uporabljati za izravnanje presežka materiala ali za deponije.

(7)Trasa plinovoda na območju Verovškove ulice od km 4+317 do km 4+641 prečka območje kulturnega spomenika Ljubljana – Pot POT. Plinovod se izvede na način, da ostanejo vsi deli območja kulturne dediščine nepoškodovani in nespremenjeni. Drevesa se med gradnjo zaščitijo z uporabo vegetacijskih tehnik in arborističnih metod v skladu z ukrepi iz elaborata o vplivih na okolje, ki je priloga tega državnega prostorskega načrta.

(8)Po zaključku del se zemljišča na območjih kulturne dediščine in njihovih vplivnih območjih, ki so bila prizadeta zaradi gradnje, vzpostavijo v enako stanje in kakovost, kakor so bila pred gradbenim posegom, vsi uničeni deli kulturne krajine pa se obnovijo.

(9)Investitor o začetku del najmanj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(1)Posegi in dejavnosti na vseh varovanih (Natura 2000) in zavarovanih območjih, ekološko pomembnih območjih in naravnih vrednotah se izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je ta del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se kar najmanj spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. Posegi se izvajajo tako, da se ne spremenijo lastnosti ekosistema in naravni procesi v njem toliko, da bi se porušilo naravno ravnovesje. Na območjih z varstvenim statusom (Natura 2000, EPO in NV) se delovni pas zmanjša kolikor najbolj mogoče.

(2)Med gradnjo in po posegu se na območjih ohranjanje narave upoštevajo naslednji pogoji:

-        na površine z zavarovanimi habitatnimi tipi in v habitate zavarovanih vrst se posega čim manj je mogoče. Začasne deponije izkopanega in gradbenega materiala se načrtujejo izven varstvenih območij narave in izven površin z visoko ovrednotenimi habitatnimi tipi,

-        pri poseganju v območja linearnih krajinskih struktur (grmišča, mejice, posamezna večja drevesa) je delovni pas čim ožji,

-        na območju habitatnega tipa srednjeevropska zmerno suha travišča s prevladujočo pokončno stoklaso in habitatnega tipa srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki med km 0+000 in km 0+812 je biti delovni pas čim ožji,

-        ob izkopu se zgornja plast humusa deponira tako, da je mogoče s tem slojem pokriti površine, prizadete med gradnjo,

-        dovažanje zgornje plasti rodovitne zemlje od drugod ni dopustno zaradi vnosa tujerodnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij,

-        rastje se seka med 1. avgustom in 1. marcem oziroma zunaj gnezditvenega obdobja ptic,

-        gradbiščni provizoriji in območja za skladiščenje ali odpadke se umestijo čim dlje od reke Save,

-        za dostop strojev in opreme se v čim več je mogoče uporabljajo obstoječe poti,

-        sečnja rastja za vzdrževanje plinovoda se izvaja v območju omejene rabe plinovoda (5 m levo in desno od plinovoda). Ohranjajo se mejice, posamezni grmi in drevesa kot habitat za ptice.

(3)Za preprečitev naselitve in razvoja tujerodnih invazivnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij se izvedejo naslednji ukrepi:

-        zasipava se izključno z materialom, izkopanim na trasi plinovoda,

-        spontano naseljene tujerodne invazivne vrste se odstranjujejo s pravočasno in redno košnjo najmanj dvakrat letno.

(4)Investitor o začetku del najmanj sedem dni prej obvesti izvajalca naravovarstvenega nadzora in na območjih varstva narave tudi organizacijo, pristojno za ohranjanje narave.

(5)Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).

(1)Pri posegih na vodovarstvenih območjih je treba izvajati gradnjo z upoštevanjem predpisov, ki urejajo vodovarstvena območja, in zaščitnih ukrepov. Upoštevajo se vsi ukrepi iz elaborata Analiza tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode, prenosni plinovod R51A Kleče-TOŠ, ki ga je januarja 2014 pod številko projekta 2751-068/2013-01 izdelalo podjetje Geologija, d. o. o., Idrija, ki je sestavni del obvezne priloge državnega prostorskega načrta Strokovne podlage.

(2)Plinovod prečka vodovarstvena območja, ki so razvidna iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.

(1)Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom in v gozdu mora biti delovni pas čim ožji.

(2)Globina in način polaganja plinovoda na kmetijskih zemljiščih se prilagodita tako, da je kmetijska proizvodnja po končani gradnji kar najmanj omejena. Gradbena in strojna dela pri gradnji plinovoda se izvajajo zunaj obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil.

(3)Nad plinovodom se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu se ne sadijo rastline s koreninami, globljimi od 1 m, se ne obdeluje zemljišče, globlje od 0,5 m, in se ne postavljajo opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.

(4)Po gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča in začasne dovozne poti do kmetij, kmetijskih in gozdnih zemljišč vrnejo v prvotno stanje.

(5)Pri prečkanju hidromelioracijskih območij se plinovod prilagaja sistemu hidromelioracij. Na melioriranih površinah se nadkritje nad plinovodno cevjo po potrebi poveča. Če se posega v hidromelioracijski sistem, se drenažne cevi prerežejo in po vgradnji plinovoda obnovijo na celotnem delovnem pasu v kakovosti, kakršna je bila pred gradnjo. Med obratovanjem plinovoda se zagotovi nemoteno delovanje hidromelioracijskega sistema.

(6)Lastnikom se omogoči nemoten dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč med gradnjo plinovoda in po njej.

(7)Z rodovitno zemljo se ravna v skladu z določili 32. člena te uredbe, ki obravnava varstvo tal.

(8)Globina vkopa plinovoda skozi gozd mora prenesti obremenitve, ki nastajajo ob traktorskem spravilu in pri nakladanju lesa na tovorna vozila.

(9)Sečnje gozda se opravijo strokovno po odkazilu pristojnega predstavnika zavoda za gozdove. Posekano drevje in grmovnice se odstranijo z območja poseka in uporabijo v skladu z dogovorom z lastnikom zemljišča.

(10)Zunaj 5-metrskega pasu na obeh straneh plinovoda se do roba delovnega pasu pogozdijo vsa med gradnjo poškodovana gozdna zemljišča. Pas od 2,5 m do 5 m levo in desno od osi plinovoda se lahko prepusti plodonosnim rastlinskim vrstam. Novi gozdni robovi se zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in nižjimi drevesnimi vrstami s širokim ekološkim razponom in veliko obnovitveno sposobnostjo. Izvede se manj gosta zasaditev, ki ustvarja rastlinski okvir in določa mejo vzdrževanja med obratovanjem. Rastlinski okvir se zapolni s spontano zarastjo z nasemenitvijo iz okoliškega gozda (naravna sukcesija). Območja sanacije gozdnih površin so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija, listi 2.1.1–2.1.4).

(11)Širina preseke v gozdovih z ekološkimi ali socialnimi funkcijami s 1. stopnjo poudarjenosti med obratovanjem ne sme presegati 5 m (2 × 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda), zato se pas od 2,5 do 5 m od osi plinovoda na vsako stran zasadi z grmovnicami, pas od 5 m do roba delovnega pasu pa z gosto zasaditvijo avtohtonega drevesnega rastja.

(12)Vsi posegi v gozdu se izvajajo in načrtujejo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda.

(1)Posegi v tla in odstranjevanje krovnih plasti se izvedejo tako, da se prizadene čim manjša površina tal.

(2)Plasti tal se pri zasipanju vračajo v nasprotnem vrstnem redu, v kakršnem so bile odkopane.

(3)Izdela se načrt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti med gradnjo.

(4)Na vseh napravah in objektih, na katerih obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, se predvidijo tehnični ukrepi za preprečitev takega razlivanja.

(5)Po gradnji se tla na celotnem območju gradbišč sanirajo oziroma vrnejo v prvotno stanje.

Uporabljajo se tehnično brezhibna vozila in stroji. Tovor se na vozila naloži tako, da ne onesnažuje okolja, sipki tovor se prekriva. Z nalaganjem in razlaganjem tovora ni dopustno onesnaževati ceste. V sušnem in vetrovnem vremenu se vlažijo makadamske prevozne in gradbene površine. Sipki materiali se skladiščijo proč od stanovanjskih območij in se v sušnem in vetrovnem vremenu vlažijo ter prekrivajo. Prometne površine na gradbišču, javne prometne površine in vozila pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine se redno čistijo.

(1)Hrupna dela se opravljajo v dnevnem času med delovnim tednom med 6. in 18. uro.

(2)Kadar je treba na najbolj izpostavljenih mestih v bližini stanovanjskih objektov postaviti začasne protihrupne ograje, morajo te zaslanjati neposredne poti med viri hrupa in izpostavljenimi mesti. Vrsto in način njihove postavitve določi strokovnjak za varstvo pred čezmernim hrupom na podlagi izmerjenih prekoračitev hrupa po začetku opravljanja del. Prometne poti naj se čim bolj je mogoče izogibajo stanovanjskim stavbam in drugim stavbam z varovanimi prostori.

Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela študija požarne varnosti.

(1)Ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se lahko izvedejo v naslednjih etapah:

-        gradnja posameznih delov plinovoda z vsemi pripadajočimi ureditvami,

-        preureditev in razširitev RP Kleče,

-        preureditev in razširitev MRP Ljubljana,

-        gradnja MRP TOŠ,

-        dopolnitev ustreznih okoljevarstvenih ukrepov v skladu z rezultati monitoringa.

(2)Ureditve se lahko izvedejo posamezno ali sočasno, biti pa morajo zaključene funkcionalne celote.

(1)Med gradnjo se zagotovijo naslednji monitoringi:

-        ohranjanja narave,

-        hrupa in

-        ohranjanja kulturne dediščine.

(2)Med obratovanjem se zagotovijo naslednji monitoringi:

-        hrupa,

-        zavarovanega območja in območja spominske kulturne dediščine Pot POT (EŠD 1116) in

-        sanacijskih zasaditev.

(3)Pri odstopanju od dovoljenih vrednosti med gradnjo ali obratovanjem plinovoda se zagotovijo naslednji dodatni zaščitni ukrepi:

-        dodatne prostorske, gradbene in tehnične rešitve,

-        dodatne krajinsko-arhitekturne ureditve,

-        sanacije poškodb,

-        spremembe rabe prostora ali objektov in

-        drugi ukrepi skladno s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja (omilitveni ukrepi).

(4)Določitve točk in vsebina monitoringa se izvaja v skladu z Elaboratom o vplivih na okolje št. 12371, november 2014, ki ga je izdelal Projekt, d. d., Nova Gorica. Smiselno se upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita in uskladita z drugimi obstoječimi ali predvidenimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi najmanj toliko točk nadzora, da se o stanju sestavin okolja pridobi utemeljena informacija. Točke monitoringa morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni in investitor zagotovi dostopnost podatkov.

(1)Gradbišče in začasna odlagališča presežka materiala, ki se ne uporabijo za neposredno zasipanje plinovoda v jarku, se uredijo v delovnem pasu na območju državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih izven območij kulturne dediščine. Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal tako, da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.

(2)Pri gradnji nastali presežek materiala od zemeljskega izkopa, ki ga ni mogoče uporabiti za zasipanje plinovoda, se razgrne na območju delovnega pasu na območju odstranjene rodovitne zemlje, preostala količina pa se odpelje na urejena odlagališča.

(3)Izdela se načrt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti med gradnjo. Opredelijo se odlagališča presežka materiala ter začasna odlagališča rodovitne prsti in njene uporabe. Rodovitna prst se v delovnem pasu začasno odstrani in odlaga na njegov rob, ločeno od drugega izkopanega materiala in po plasteh. Prepreči se onesnaženje humusa, ki se odstranjuje in premešča pri odkrivanju krovnih plasti tal. Kupi skladiščene prsti ne smejo biti višji od 1,5 m in po njih se ne sme voziti. Rodovitna prst se po gradnji vrne v ustreznem vrstnem redu plasti. Na njivskih površinah se depresije zaradi posedanja zemljine izravnajo z nasutjem ustrezne rodovitne prsti.

(4)Zagotovijo se pravočasni posegi za preprečitev onesnaženja tal in voda ob morebitnem izlitju onesnaževal (naftnih derivatov, olja) na območju gradnje – takojšnje izčrpavanje onesnaževal z onesnaženega območja, takojšen interventni izkop onesnaženega dela zemljine in odvoz onesnažene zemljine na odlagališče posebnih odpadkov. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.

(5)Med gradnjo se omeji doseg gradbenih strojev in njihovih delov do vseh daljnovodov s pripadajočimi stojnimi mesti. Izkop v bližini stojnih mest nadzemnih vodov, s katerim bi bila zmanjšana njihova statična stabilnost, ni dopusten.

(6)Po gradnji se vse površine sanirajo do enakega stanja in kakovosti, kakor so bile pred gradbenim posegom.

(1)Poleg vseh obveznosti, navedenih v 37. in 38. členu te uredbe, so obveznosti investitorja tudi:

-        pred začetkom del pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav, pa tudi v njihove varovalne pasove,

-        pravočasno seznaniti prebivalstvo z začetkom in načinom izvajanja gradbenih del ter morebitnimi omejitvami prometa in oskrbe s komunalno infrastrukturo,

-        seznaniti prebivalstvo ob plinovodu s pravili in postopki, ki jih je treba upoštevati med gradnjo in obratovanjem,

-        ustrezno zaščititi objekte in naprave med gradnjo, po njej pa odpraviti morebitne poškodbe na njih,

-        omogočiti nemoteno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo objektov,

-        zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč,

-        območje državnega prostorskega načrta, razen območij parcel nadzemnih objektov na plinovodu in dostopov do njih, po končani gradnji vrniti v enako stanje in kakovost, kakor je bilo pred gradbenim posegom,

-        narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se prekopljejo in med gradnjo uporabljajo za prevozne poti na gradbišča, poškodbe pa po gradnji odpraviti in ceste vzpostaviti v prvotno stanje,

-        pred začetkom del zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali pa prevoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje.

(2)Investitor pripravi ustrezne razmejitve, izroči potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter zagotovi prevzem vseh gozdnih zemljišč in gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra, ki jih v skladu s predpisi o javni infrastrukturi investitor plinovoda ne prevzame v upravljanje.

(1)Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo z oblikovalskega, energetsko-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika primernejše rešitve, ki upoštevajo zadnje stanje tehnike in omogočajo gospodarnejšo rabo prostora.

(2)Dopustna odstopanja pri trasi novega plinovoda in širini delovnega pasu so do meje območja državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe. Začasne dostopne poti ter začasne prestavitve objektov se lahko v dogovoru z lastniki zemljišč prilagodijo stanju na terenu. Objekti, ki so navedeni za odstranitev, se lahko tudi prestavijo, če je to tehnično in prostorsko mogoče. Vsa navedena dopustna odstopanja morajo upoštevati pogoje iz prejšnjega odstavka.

(3)Pri izvedbi državnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja glede tlorisnih dimenzij objektov in višine objektov ter višinskih kot objektov. Odstopanje pri tlorisnih gabaritih je +/–15 %, pri višini objektov pa +/–10 %. Lokacijsko se lahko nadzemni plinovodni objekti prestavijo vzdolž trase plinovoda.

(4)Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovane podobe območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih in ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v pristojnost katerih posegajo.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.

(1)Do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena te uredbe, so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni: opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda in ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov, pri čemer se njihova namembnost ne spreminja, zunanja ureditev dvorišč in dostopnih poti ter vse druge dejavnosti, ki jih je mogoče izvajati v skladu z merili in pogoji te uredbe.

(2)Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njih ne poslabšajo razmere za izvedbo ureditev, ki so predmet državnega prostorskega načrta. Z njimi mora soglašati sistemski operater v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter pogoje za posege v območjih njihovih varovalnih pasov.

Z dnem uveljavitve te uredbe za območje iz 4. člena te uredbe preneha veljati Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M5/R51 na odseku od Vodic do Termoelektrarne Toplarne Ljubljana (Uradni list RS, št. 112/09, 80/10 – ZUPUDPP in 92/14) na območju parcel ali delov parcel v k. o. Ježica (1734): 1552/2, 1552/3, 1552/4, 1553/1 in 1553/2.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:

-        Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 72/13 – DPN in 92/14 – DPN), – Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 22/11 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 53/12 – obv. razl., 9/13, 23/13 – popr., 72/13 – DPN, 71/14 – popr. in 92/14 – DPN),

-        Odlok o sprejetju noveliranega zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠP3/1 IMP – Iskra (Uradni list SRS, št. 14/84 in Uradni list RS, št. 78/10).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00719-18/2015 Ljubljana, dne 2. julija 2015 EVA 2015-2550-0107 Vlada Republike Slovenije dr. Miroslav Cerar l.r. Predsednik Priloga: Meja državnega prostorskega načrta