Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M5/R51 na odseku od Vodic do Termoelektrarne Toplarne Ljubljana

(1)S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme državni prostorski načrt za prenosni plinovod M5/R51 na odseku od Vodic pri Ljubljani do Termoelektrarne Toplarne Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2)Državni prostorski načrt je izdelalo podjetje LUZ, d. d., Ljubljana, pod številko projekta 5633 oktobra 2009.

(1)Ta uredba določa prostorske ureditve, ki se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje varovanja zdravja ljudi ter kakovosti bivalnega in delovnega okolja, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta (obveznosti investitorjev in izvajalcev), dopustna odstopanja ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Ljubljana in Vodice.

(3)Oznake, navedene v 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 21. in 23. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

(1)Prostorske ureditve, ki se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom, so:

1.prenosni plinovod M5 velikosti 400 mm, tlačne stopnje 50 barov od razdelilne merilne regulacijske postaje Vodice (v nadaljnjem besedilu: RMRP Vodice) do načrtovane regulacijske postaje Jarše (v nadaljnjem besedilu: RP Jarše) z naslednjimi objekti na plinovodu:

-  SOČP-M5 (na območju RMRP Vodice),

-  BS1-M5 (na območju BS8-M3),

-  BS2-M5 (na območju BS7-M3),

-  OČP-M5 (na območju RP Jarše),

-  RP Jarše;

2.priključni plinovod R51 velikosti 250 mm, tlačne stopnje 50 barov za Termoelektrarno Toplarno Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: TE-TOL) od načrtovane RP Jarše do načrtovane merilne regulacijske postaje TE-TOL (v nadaljnjem besedilu: MRP TE-TOL) z naslednjimi objekti na plinovodu:

-  OČP-R51 (na območju RP Jarše),

-  SČP-R51 (na območju MRP TE-TOL),

-  MRP TE-TOL.

(2)Predmet državnega prostorskega načrta so tudi rušitev obstoječega gospodarskega objekta in začasna odstranitev obstoječih nezahtevnih objektov – lop, odstranitev vegetacije ter ureditev površin po zgraditvi plinovodnega omrežja.

(3)Poleg gradnje plinovodnega omrežja in prostorskih ureditev, ki so neposredno povezane z gradnjo plinovodnega omrežja, je na posameznih odsekih plinovoda M5 od Stožic do Jarš načrtovana gradnja desnobrežnega savskega kanalizacijskega zbiralnika C0 velikosti 1 200 mm ter kolesarske in pešpoti ob Savi, in sicer od prečkanja reke Save v km 13 + 675 do načrtovane RP Jarše v km 15 + 224. Hkrati z gradnjo kanalizacijskega zbiralnika C0 je načrtovana tudi gradnja delov priključnih kanalov iz čistilne naprave Črnuče ter črpališč Tomačevo in Obrije.

(1)Območje državnega prostorskega načrta zajema površine, potrebne za gradnjo in obratovanje plinovodnega omrežja z vsemi pripadajočimi funkcionalni objekti, vključno z ureditvijo pripadajoče prometne, energetske in komunalne infrastrukture ter kanalizacijskega zbiralnika C0 na določenih odsekih. Območje državnega prostorskega načrta vključuje tudi površine, na katerih so predvideni trajni posegi, in sicer RP Jarše, sekcijski zaporni postaji BS1-M5 in BS2-M5, vključno z dostopnimi potmi, in kolesarska steza na določenih odsekih trase.

(2)Območje državnega prostorskega načrta je na območju Mestne občine Ljubljana in Občine Vodice ter zajema zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami:

-        k. o. Šmartno ob Savi (1729): 107/3, 107/4, 108/3, 108/4, 108/6, 108/7, 114/1, 114/3, 114/4, 115/1, 118/1, 119/4, 124/1, 125/1, 125/4, 127/3, 134/3, 135/4, 136/1, 137/1, 144/1, 146/1, 147/1, 148/4, 155/3, 158/1, 161/1, 164/12, 164/13, 165/1, 172/1, 175/1, 177/1, 183/1, 186/7, 189/1, 192/1, 193/1, 193/3, 193/4, 193/5, 193/6, 195/1, 195/3, 195/4, 195/5, 195/6, 195/7, 201/5, 201/10, 202/4, 202/9, 202/10, 202/11, 202/13, 202/14, 202/15, 292/3, 303/2, 344, 345/1, 345/2, 346/1, 346/2, 356/2, 357/2, 359/2, 360/2, 361/2, 362/2, 363/2, 364, 370/2, 370/9, 370/12, 475/1, 475/5, 476/1, 476/5, 476/8, 477/1, 477/4, 477/7, 477/8, 478/1, 479/1, 480, 481/1, 482/1, 483/1, 483/3, 483/4, 483/6, 483/7, 484/1, 484/3, 484/4, 484/6, 484/7, 485/1, 485/3, 485/4, 485/5, 485/6, 485/7, 485/8, 486/1, 486/3, 486/4, 486/5, 486/6, 486/7, 486/8, 486/9, 486/10, 487/1, 487/3, 487/4, 487/5, 487/6, 487/7, 487/8, 488/3, 488/7, 489/3, 490/6, 640/1, 640/4, 640/6, 640/7, 640/10, 640/12, 640/14, 640/16, 640/18, 1238, 1239/1, 1239/2, 1245/3, 1245/11, 1245/12, 1246/4, 1282;

-        k. o. Moste (1730): 96/7, 96/9, 116/1, 118/1, 119/3, 120/1, 127/6, 127/7, 127/8, 127/9, 127/10, 127/11, 127/12, 127/13, 127/15, 127/17, 127/18, 127/19, 127/34, 127/201, 137/8, 137/9, 139/8, 619/1, 621/1, 621/4, 621/5, 621/7, 621/8, 664/2, 664/6, 665/2, 665/6, 670/2, 670/5, 671/1, 671/5, 671/7, 680/3, 680/4, 680/6, 680/7, 683/6, 683/7, 683/8, 684/2, 684/4, 684/5, 687/2, 687/3, 687/4, 689/4, 689/6, 689/7, 690/3, 690/5, 690/6, 693/1, 693/2, 693/4, 693/5, 696/1, 717, 718/2, 719/2, 720/2, 721/2, 723/2, 1193/1, 1213/6, 1213/7, 1213/8, 1216/2, 1239/1, 1249, 1397/1, 1398;

-        k. o. Ježica (1734): 1450, 1483, 1484, 1485, 1486, 1488, 1489, 1498, 1499, 1500/1, 1505, 1506, 1507, 1508, 1509, 1510, 1512, 1513, 1514, 1515, 1516, 1517, 1531, 1532, 1533, 1534, 1549, 1551, 1552/1, 1552/2, 1553, 1554, 1555/2, 1556, 1557, 1558, 1559, 1560, 1561, 1562, 1564, 1565, 1596, 1597, 1598, 1617/1, 1617/2, 1617/3, 1622, 1623, 1627, 1628, 1629, 1630, 1631, 1632, 1633, 1634, 1635, 1636, 1637, 1638, 1639, 1640, 1641, 1642, 1643, 1644, 1645, 1646, 1647, 1648, 1649, 1650, 1651, 1652, 1653, 1654, 1655, 1656, 1657, 1658, 1659, 1660, 1661, 1662, 1663, 1664, 1665, 1666, 1667, 1668, 1669, 1670, 1671, 1672, 1674, 1676/2, 1679, 1680, 1681, 1682, 1683, 1684, 1685, 1686, 1687, 1688, 1689, 1690, 1691, 1692, 1693, 1694, 1695, 1696, 1697, 1698, 1699, 1700, 1701, 1715, 1716, 1717, 1718, 1719, 1720, 1721, 1722, 1723, 1725, 1726, 1904, 1905, 2176, 2177, 2178, 2179, 2180, 2181, 2182, 2338, 2339, 2341, 2342, 2345, 2355, 2356, 2357, 2358, 2359;

-        k. o. Stožice (1735): 1419, 1420, 1431/4, 1431/5, 1437, 1438, 1440, 1441, 1442, 1443, 1490, 1811, 1821, 1825/5, 1827/1, 1829/1, 1831/1, 1832/1, 1833/1, 1836/1, 1837/1, 1838/1, 1839/2, 1841, 1842, 1843/1, 1844/1, 1845/2, 1858, 1862, 1863, 1866, 1867, 1870, 1871, 1875, 1878, 1883, 1884, 1887, 1894, 1897, 1908, 1913, 1914, 1925, 1926, 1927, 1938, 1939, 1946, 1947, 1952, 1953, 1958, 1959, 1964, 1965, 1970, 1971, 1976, 1977, 1983, 1984, 1989, 1990, 1991/1, 1997/2, 1997/3, 2211/2, 2216/1, 2217/2, 2217/3, 2225, 2228, 2278/3, 2278/5, 2279/1, 2279/2, 2279/3, 2279/6, 2279/7, 2279/9, 2280/1, 2280/2, 2280/3, 2280/4, 2281, 2288/1, 2288/3, 2393/1, 2394, 2666;

-        k. o. Vodice (1741): 1202/1, 1202/3, 1203/1, 1407/1;

-        k. o. Repnje (1742): 236/4, 236/5, 236/9, 236/14, 236/15, 237, 238, 239/1, 239/2, 239/3, 239/4, 239/5, 248, 249, 250, 251/1, 251/2, 252/1, 252/2, 252/3, 253, 258, 259, 260, 261, 262, 263, 266, 267, 268/1, 268/2, 273, 287, 288, 289, 296, 298/1, 299, 300, 787, 790;

-        k. o. Bukovica (1743): 788/2, 789/1, 789/2, 804, 813, 823, 847, 861, 862, 1378/2;

-        k. o. Polje (1747): 212/3, 227, 228, 229, 230, 231, 232, 233, 234, 239/1, 239/2, 239/3, 751;

-        k. o. Skaručna (1748): 33, 36, 37, 40/1, 41, 42, 49, 50, 54, 55, 62, 63, 64, 65, 69, 82, 83/2, 84, 85, 86, 102, 104, 105, 117, 121/2, 121/3, 135, 136/1, 140/1, 141/1, 146/1, 149/1, 150, 205, 206, 209, 211, 214, 215, 216, 219, 220, 222/1, 224, 225/1, 226, 230, 231, 232, 233, 235/1, 236, 237, 240, 241, 243, 259, 260, 261, 262, 263, 264, 265, 266, 278, 279, 280, 281/1, 282, 283/1, 283/2, 284, 285, 419/6, 420, 421/3, 421/5, 421/6, 429/1, 429/3, 431, 432/2, 432/6, 433/2, 434, 436/1, 436/2, 438/1, 446/1, 451/1, 485/1, 485/2, 487, 488, 490, 491, 492/1, 492/2, 492/6, 492/7, 492/8, 492/9, 492/10, 499, 503, 504, 506, 507, 508, 509/2, 510, 512, 513, 534/1, 538/2, 548/1, 556/1, 858;

-        k. o. Gameljne (1749): 185/2, 186/3, 210, 212, 213, 214/1, 214/2, 215, 216, 217, 218, 219, 221, 222, 224, 225/1, 225/2, 226, 229, 323/1, 323/2, 323/4, 323/6, 323/11, 324/1, 324/2, 328/1, 328/2, 335, 336, 337, 342, 343, 350, 351/1, 351/2, 352, 353, 1474, 1475, 1547/1, 1549/1, 1550/1, 1554/1, 1555/6, 1555/12, 1557/2, 1558/1, 1558/4;

-        k. o. Šmartno pod Šmarno goro (1750): 220, 221/2, 222, 225, 230, 231, 232, 243, 244, 245/1, 245/2, 246, 247, 250, 251, 252, 253/2, 257, 260, 261/2, 261/3, 261/4, 261/5, 261/6, 269, 270, 271/1, 331/1, 533/1, 535, 547/1, 558;

-        k. o. Vižmarje (1753): 364, 365, 366, 367, 368, 388/1, 388/2, 388/3, 1303, 1801/1, 1889, 1890/1, 1891, 1893/1, 1894, 1897, 1898, 1901, 1902, 1905, 1908, 1909;

-        k. o. Črnuče (1756): 195, 974/43, 974/45, 974/47, 974/136, 974/139, 974/198, 974/201, 974/542, 975/1, 1000/1, 1000/2, 1000/3, 1000/4, 1013/1, 1013/3.

(3)Gospodarski objekt, predviden za rušitev, se nahaja v območju državnega prostorskega načrta na zemljišču s parcelno številko:

-        k. o. Moste (1730): 1239/1.

(1)Trasa načrtovanega visokotlačnega prenosnega plinovoda M5 poteka od RMRP Vodice (km 0 + 000) do načrtovane RP Jarše (km 15 + 207). Odsek trase med RMRP Vodice (km 0 + 000) in Klečami (km 8 + 430), razen na delu trase pred naseljem Skračuna, kjer se trasa izogiba 1. vodovarstvenemu območju, poteka vzporedno s traso obstoječega visokotlačnega plinovoda M3A RMRP Vodice–MRP Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: plinovod M3A). Odsek trase od Kleč (km 9 + 044) do Ježice (km 11 + 010) poteka vzporedno s traso obstoječega visokotlačnega plinovoda 10000 MRP Ljubljana–MRP Vevče (v nadaljnjem besedilu: plinovod 10000). Na preostalih odsekih trasa poteka kot nova trasa v prostoru. Dolžina načrtovanega plinovoda M5 je 15 207 m.

(2)Plinovod M5 se na delu trase, ki poteka vzporedno z obstoječim plinovodom M3A oziroma plinovodom 10000, praviloma položi v oddaljenosti 5 m od obstoječega plinovoda. Medsebojna razdalja se na določenih odsekih zaradi večje težavnostne stopnje gradnje, težavnega dostopa, konfiguracije terena, geoloških razmer na zavarovanih in varstvenih območjih ter na območjih približevanja območjem poselitve in infrastrukturnim objektom lahko zmanjša ali poveča.

(3)Trasa plinovoda M5 poteka čez območje Občine Vodice in Mestne občine Ljubljana. Priključno mesto plinovoda M5 na obstoječe prenosno plinovodno omrežje je v RMRP Vodice, ki leži južno od naselja Vodice. Trasa plinovoda M5 od tu poteka proti jugu pretežno čez travnike in njive vzporedno z obstoječo traso visokotlačnega plinovoda M3A ter vzhodno od avtoceste A2 Ljubljana–Naklo. Na delu trase pred naseljem Skaručna se trasa plinovoda na krajšem odseku odmakne od obstoječega plinovoda M3A in se s tem izogne 1. vodovarstvenemu območju. Trasa zaobide naselji Polje in Skaručna po zahodni strani. Južno od Skaručne trasa nato prečka potok Gameljščico in poteka ob ribogojnici Povodje skozi gozd vzhodno od ribogojnice. Trasa nato ponovno prečka Gameljščico in v nadaljevanju po zahodni strani naselja Gameljne poteka do prve sekcijske zaporne postaje BS1-M5. Trasa se nato nadaljuje proti jugu, prečka Savo in poteka do druge sekcijske zaporne postaje BS2-M5. V nadaljevanju se trasa usmeri proti vzhodu in poteka po severni strani Nemške ceste vzporedno s cesto in obstoječim plinovodom 10000 do reke Save. Trasa nato prečka Savo in se po njenem levem bregu nadaljuje v obrežnem pasu neposredno ob novozgrajenih stanovanjskih objektih. Južno od novozgrajenih objektov se trasa oddalji od Save, prečka območje vrtičkov in se nadaljuje vzporedno z nadzemnimi elektroenergetskimi daljnovodi do glavne ceste II. reda G2-104 Ljubljana Črnuče–Tomačevo. Trasa nato ponovno prečka Savo in se po njenem desnem bregu nadaljuje vzporedno z načrtovanim kanalizacijskim zbiralnikom C0 do načrtovane RP Jarše. Trasa plinovoda M5 se konča v RP Jarše. V prihodnosti je predvideno nadaljevanje prenosnega plinovoda M5 v smeri proti Novemu mestu.

(1)Trasa načrtovanega visokotlačnega plinovoda R51 poteka od načrtovane RP Jarše (km 15 + 207) do načrtovane MRP TE-TOL (km 18 + 421). Dolžina načrtovanega plinovoda R51 je 3 223 m.

(2)Trasa plinovoda R51 je v celoti na območju Mestne občine Ljubljana in poteka od načrtovane RP Jarše čez gozdni otok na zgornjo savsko teraso, prečka Cesto v Šmartno, nato pa poteka čez njive ter po robu gramoznice Obrije in območja vrtičkov južno od gramoznice do Kopne poti in jo prečka. V nadaljevanju poteka trasa vzporedno s hitro cesto H3-0685 Ljubljana–Zadobrova–Šmartinska, prečka regionalno cesto R3-644 Ljubljana–Šmartno–Šentjakob, nato pa se usmeri proti Bratislavski cesti in prečka omenjeno hitro cesto. Prečkanje hitre ceste se izvede s podvrtavanjem. Takoj po prečkanju hitre ceste trasa prečka tudi Pot spominov in tovarištva, nato pa se nadaljuje v zelenici na zahodni strani Bratislavske ceste, jo prečka in se po vzhodnem pločniku nadaljuje do Letališke ceste. Po prečkanju Letališke ceste se trasa usmeri proti zahodu do trase obstoječega elektroenergetskega podzemnega daljnovoda, ob katerem v nadaljevanju poteka do železniške proge Ljubljana–Zidani Most. Trasa prečka železniško progo in industrijski železniški tir, nato pa poteka čez železniški gospodarski objekt, ki se poruši. Nato trasa prečka Poljsko pot in se konča na območju MRP TE-TOL vzhodno od območja TE-TOL.

(1)Plinovod M5 je visokotlačni prenosni plinovod velikosti 400 mm s tlačno stopnjo 50 barov. Plinovod R51 je visokotlačni prenosni plinovod velikosti 250 mm s tlačno stopnjo 50 barov. Plinovoda se zgradita z medsebojnim varjenjem jeklenih cevi imenskega premera 400 mm oziroma 250 mm in z ustrezno debelino sten, izračunano z upoštevanjem različnih faktorjev glede na varnostni razred plinovoda, in sicer v osnovni izvedbi z upoštevanjem načrtovanega faktorja 0,6, v izvedbi s povečano varnostjo 1. stopnje z upoštevanjem načrtovanega faktorja 0,5 in v izvedbi s povečano varnostjo 2. stopnje z upoštevanjem načrtovanega faktorja 0,4, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov.

(2)Objekti na trasi se ozemljijo tako, da se zaščitna ograja v primerni razdalji veže na ozemljitev. Ozemljilo se položi na globino 0,8 m. Ozemljila se ne sme vezati na plinovodne cevi v zemlji.

(3)Ob plinovodih M5 in R51 se po celotni dolžini položi optični kabel za prenos podatkov v dvojni zaščitni cevi PEHD velikosti 50 mm, in sicer praviloma v skupni jarek ob plinovodni cevi. Za vpihavanje optičnih kablov se na najmanjši razdalji 2 km predvidijo podzemni jaški na globini 0,8 m. Optični kabel je namenjen nadzoru nad plinovodnim sistemom in upravljanju z njim ter bo podatkovno povezoval objekte ob plinovodu (merilne regulacijske postaje, sekcijske zaporne postaje ipd).

(4)Za nadzor nad katodno zaščito in njeno vzdrževanje se na cevovodu vgradi 18 stalnih merilnih mest vzdolž celotne trase plinovoda, in sicer na naslednje odseke plinovoda:

-        na zaščitene cevi na križanju s prometnicami;

-        na križanjih z drugimi kovinskimi napeljavami;

-        na priključnih mestih postaje za katodno zaščito;

-        na prehodih čez vodotoke;

-        na napeljavah z galvanskimi anodami.

(5)Lega cevovodov in vseh njihovih drugih elementov v zemlji mora biti posebej označena, da je mogoč nadzor nad plinovodom. Oznake se postavijo na vseh prehodih cest, vodotokov, železnic in na mestih loma trase plinovoda. Pri prehodih komunikacij v zaščitnih ceveh se oznake postavijo na oddušne cevi. Zračne oznake se postavijo vzdolž celotne trase na razdalji približno 0,5 km in praviloma na lomnih točkah plinovoda.

(6)Označitev plinovoda pri vzporedni dograditvi ali gradnji se izvede na naslednji način:

-        na ravnem delu trase in pri vzporednem odmiku do 10,00 m se označitev vzporednega plinovoda postavi na vse obstoječe stebre prenosnega plinovoda;

-        označitev vsebuje podatke o šifri plinovoda, odmiku plinovoda in po potrebi globini nadsloja, označena pa mora biti za oba plinovoda (dve tablici).

(1)Na obstoječem platoju RMPR Vodice je načrtovana gradnja sprejemno-oddajne čistilne naprave, ki je namenjena čiščenju in pregledovanju načrtovanega plinovoda M5.

(2)Obstoječi plato RMRP Vodice se zaradi gradnje načrtovanega prenosnega plinovoda M2/1 Trojane–Vodice razširi in dogradi tako, da se omogočijo:

-        oskrba obstoječih in predvidenih prenosnih plinovodov iz prenosnega plinovoda M2/1;

-        čiščenje prenosnega plinovoda M2/1;

-        oskrba postaje z električno energijo in katodna zaščita prenosnega plinovoda;

-        vodenje postaje MRP Vodice iz dispečerskega centra ali lokalno s postaje z MRP Vodice;

-        priključitev plinovoda M5.

(3)Nad merilno regulacijskimi linijami se izvedeta nadstrešnica za objekt RMRP Vodice 70/67,5 bara tlorisnih velikosti 16,50 m x 25 m in nadstrešnica za objekt RMRP Vodice 70/50 barov tlorisnih velikosti 9,80 m x 9,40 m. Nadstrešnici se arhitekturno oblikujeta tako, da sta po barvi, materialu in naklonu strešin skladni z obstoječim objekti na platoju. Plato se na novo ogradi s paneli iz plastificirane žice sive barve in nadvišanjem s tremi vrstami bodeče žice. Skupna višina ograje je najmanj 2,20 m. Vse pohodne površine se tlakujejo. Tlak se položi tudi okrog nadzemnih plinovodnih naprav na platoju cevovodnih povezav.

(1)Na plinovodu M5 se predvidita dve sekcijski zaporni postaji blok ventilov z oznakama BS1-M5 v km 6 + 656 in BS2-M5 v km 8 + 432.

(2)Obe sekcijski zaporni postaji se predvidita ob obstoječih blok postajah, in sicer BS1-M5 ob obstoječi zaporni postaji BS7-M3A in BS2-M5 ob obstoječi zaporni postaji BS8/M3A na obstoječem plinovodu M3A. V ta namen se platoja obstoječih zapornih postaj razširita. Velikost razširjenih platojev (ograjeni del) je:

-        BS1-M5 – 10,3 m x 13,6 m (velikost 140 m 2);

-        BS2-M5 – 14,0 m x 16,0 m (velikost 224 m 2).

(3)Na platoju sekcijske zaporne postaje BS2-M5 se predvidi tudi območje za predvideni odcep in prevzemno čistilno napravo za načrtovani plinovod R52 BS2-M5–Toplarna Šiška.

(4)Do obeh načrtovanih sekcijskih zapornih postaj se uredita dostopni poti z možnostjo parkiranja in obračanja manjšega dostavnega vozila z navezavo na obstoječe javne ceste oziroma površine.

(5)Platoja zapornih postaj se ogradita z žično ograjo. Skupna višina ograje mora biti najmanj 2,20 m.

(6)Površina platoja znotraj ograje BS1-M5 se delno tlakuje in delno posuje s prodovcem, površina platoja znotraj ograje BS2-M5 se tlakuje v celoti.

(1)Gradnja RP Jarše je načrtovana ob Savi v Jaršah na odcepu plinovoda R51 od plinovoda M5 v km 15 + 207.

(2)Ograjeni del platoja RP Jarše je velikosti 33,50 m x 37,80 m oziroma površine 1.077 m 2. Površine platoja se tlakujejo. Plato se ogradi z žično ograjo. Skupna višina ograje mora biti najmanj 2,20 m.

(3)Kota zunanje ureditve platoja RP Jarše mora biti taka, da omogoča varovanje objektov na njem pred vplivom visokih voda. Višinska kota platoja mora biti izvedena najmanj na višinski koti 279,50 m n. v., tako da bo objekt varen pred 100-letnimi poplavnimi vodami.

(4)Objekt MRP Jarše je velikosti 15,0 m x 15,0 m x 6,0 m. Streha je dvokapnica.

(5)Za dostop do platoja RP Jarše se ob Savi zgradi dostopna pot širine 3 m in dolžine 250 m, ki bo hkrati tudi kolesarska in pešpot ter se bo navezovala na javno pot v km 14 + 445. Vse povozne površine se makadamske.

(6)Za RP Jarše je treba zagotoviti vir napajanja z električno energijo, telekomunikacijski priključek, katodno zaščito in sistem vodenja postaje. Potek elektroenergetskega in telekomunikacijskega priključka in mesti priključitve so v naselju Jarše in so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta, in sicer iz grafičnega načrta 2: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor, listi 2.1.7 do 2.1.8: Ureditvena situacija, in grafičnega načrta 3: Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, listi 3.7 do 3.8.

(1)Gradnja MRP TE-TOL je načrtovana v neposredni bližini Termoelektrarne Toplarne Ljubljana v km 18 + 421. MRP TE-TOL je namenjena oskrbi z zemeljskim plinom TE-TOL.

(2)Ograjeni del platoja MRP TE-TOL je velikosti 38,0 m x 36,8 m oziroma površine 1.338 m 2. Površine platoja se asfaltirajo in tlakujejo v celoti. Plato se ogradi z žično ograjo. Skupna višina ograje mora biti najmanj 2,20 m.

(3)Objekt MRP je AB-izvedbe velikosti 16,0 m x 13,0 m x 6,8 m. Streha je dvokapnica.

(4)Za dostop do platoja MRP TE-TOL se zgradi dostopna pot z navezavo na Poljsko pot, ki poteka neposredno ob MRP TE-TOL.

(5)Vse povozne in parkirne površine morajo biti utrjene, odvodnjavanje pa se izvede s ponikanjem prek lovilnika olj.

(6)Za MRP TE-TOL je treba zagotoviti vir napajanja z električno energijo, telekomunikacijski priključek, katodno zaščito in sistem vodenja postaje. Potek elektroenergetskega priključka in mesto priključitve sta iz servisnega objekta TE-TOL, ki je ob južnem delu platoja MRP TE-TOL. Potek telekomunikacijskega priključka in mesto priključitve sta na Poljski poti oziroma ob objektu ob Zaloški cesti. Oba priključka sta razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta, in sicer iz grafičnega načrta 2: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor, list 2.1.9: Ureditvena situacija, in grafičnega načrta 3: Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, list 3.9.

(1)Delovni pas, ki je potreben za gradnjo plinovoda M5 sega 6 m na eno stran od osi plinovoda (za odlaganje izkopanega materiala) in 10 m na drugo stran od osi plinovoda (za prehod mehanizacije, varjenje in polaganje plinovoda v jarek).

(2)Delovni pas, potreben za gradnjo plinovoda R51 sega 5 m na obe strani od osi plinovoda in je namenjen odlaganju izkopanega materiala na eni strani ter prehodu mehanizacije, varjenju in polaganju plinovoda na drugi strani plinovoda.

(3)Delovni pas je lahko zaradi prilagajanja stanju na terenu tudi širši ali ožji, kar je razvidno iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta, in sicer iz grafičnega načrta 2: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor, listi 2.1.1 do 2.1.9: Ureditvena situacija.

(4)Na območjih, na katerih se plinovod približa objektom, prečka oziroma poteka čez varovana območja in labilna zemljišča, prečka vodotoke in infrastrukturne objekte oziroma poteka vzporedno z njimi, ter na območjih drugih ovir na trasi oziroma ob njej je širina delovnega pasu zaradi prilagajanja dejanskim razmeram lahko tudi ožja ali širša, kar mora izvajalec upoštevati pri gradbenih delih in montaži plinovoda.

(1)Pri izkopu jarka za plinovod je treba upoštevati naklon ali tehnologijo, ki zagotavlja stabilnost glede na vrsto zemljine, in dejanske razmere na terenu. Pod asfaltnimi površinami je treba izkop jarka obvezno izvesti z vertikalnimi obodnimi stenami. Če zemljina tega ne dopušča, je treba jarek razpirati ali ga izkopati s stranicami pod dejanskim kotom notranjega trenja zemljine, ki ga določi geolog na terenu.

(2)Med gradnjo plinovoda je treba paziti, da se obstoječe asfaltne površine vzdolž jarka ne posedejo zaradi obremenitve z mehanizacijo. Jarek je treba zasuti z izkopanim materialom, če je primeren.

(3)Pri izkopu jarka je treba ločevati zemljino glede na njeno kakovost, da se humus ne meša s preostalo zemljino. Po končani gradnji je treba vzpostaviti prvotno stanje.

(4)Izkopi na območjih varstva narave, kulturne dediščine, vodotokov in gozdnih zemljišč se izvedejo z upoštevanjem najstrožjih varovalnih ukrepov. Na teh območjih je delovni pas čim ožji, izkopi pa naj se izvedejo le v najnujnejšem obsegu.

(5)Pri izkopu jarka je treba ločevati zemljino glede na njeno kakovost, da se humus ne meša s preostalo zemljino. Po končani gradnji je treba vzpostaviti prvotno stanje.

(6)Med gradnjo plinovoda je treba paziti na podzemne napeljave in izkope v neposredni bližini objektov. Izvesti je treba vse potrebne gradbene ukrepe, da se izogne rušenju sten izkopanega jarka in da ne bi bile poškodovane obstoječe podzemne napeljave.

(7)Najmanjša višina prekritja plinovoda mora biti 1,0 m, merjeno od zgornjega roba cevi do končno urejenega terena. Če se trasa plinovoda približa objektom na manjšo razdaljo, kot je varnostni odmik, se višina nadkritja poveča. Pod cestami in drugimi prometnimi površinami je nadkritje v toleranci, kot ga predvidevajo področni predpisi glede na kategorizacijo ceste. Višina prekritja pri križanju z železniško progo mora biti najmanj 2 m od nivoja tirov. Višina prekritja kot dodaten varnostni ukrep ne sme biti večja kot 5 m, razen če je plinovod položen s posebnimi postopki, kot je podvrtavanje in podbijanje.

(1)Pri gradnji plinovoda nastane presežek materiala zaradi izkopa in zamenjave izkopanega materiala s kakovostnejšim, zaradi vgradnje drenažnega materiala v jarek in gramoznega tampona pod cestami v predvideni skupni količini 9 200 m 3.

(2)Presežek materiala se uporabi za izvedbo objektov na načrtovanem plinovodu, in sicer:

-        nasipa za plato RP Jarše;

-        izravnanje v okviru delovnega pasu plinovoda na območju odstranjene rodovitne zemlje, s tem da je treba upoštevati, da je zgornji sloj iz rodovitne zemlje v debelini najmanj 0,20 m.

(3)Presežek materiala od izkopa, ki se ne uporabi za izvedbo objektov na plinovodu in ga ni mogoče izravnati v delovnem pasu, se odvaža na ustrezna odlagališča, ki se določijo v nadaljnjih fazah izdelave projektne dokumentacije na podlagi že obstoječih mogočih odlagališč gradbenega materiala, določenih v prostorskih aktih občin, oziroma ki so na območju gradnje plinovoda.

(1)Zeleni odrez se ločeno odvaža na odlagališče komunalnih odpadkov ali v organizirane zbirne centre.

(2)Mešanica zemlje in kamenja ter zemeljskega izkopa se uporabi za zasipanje jarka plinovodne cevi. Presežki se uporabijo v skladu s 14. členom te uredbe.

(3)Ostanki gradbenega materiala (beton ipd.) se, če gre za večjo količino, oddajo v predelavo (drobljenje, separiranje) ali odstranjevanje. Mogoča je uporaba v gradbeništvu, kot nasipni material.

(4)Odpadna embalaža se na gradbišču zbira ločeno po vrstah materiala (papirnata in kartonska embalaža, plastična embalaža, kovinska embalaža) in zagotoviti odvoz na najbližje odlagališče komunalnih odpadkov ali v zbirni center.

(5)Odpadne vode pri izvajanju tlačnega preizkusa se po opravljenem preizkusu filtrirajo in odvedejo v okolico.

(6)Zagotovi se ločeno zbiranje embalaže epoksidnih smol, sredstev za protikorozijsko zaščito in organskih topil. Enako velja za morebitno odpadno mazalno olje delovnih strojev.

(7)Odpadno olje in kondenzat filtrskih separatorjev, ki nastajata med obratovanjem plinovoda, je treba oddajati pooblaščenemu zbiralcu odpadnega olja.

(1)Na trasi plinovoda R51 se trajno odstrani pomožni železniški objekt v lasti TE-TOL, ki se ne uporablja, in sicer v stacionaži plinovoda km 18 + 335.

(2)Na trasi plinovoda M5/R51 se začasno odstranijo naslednji nezahtevni objekti – lope, ki se po končani gradnji vzpostavijo v prvotno stanje v dogovoru z upravljavcem plinovoda:

-        v Skaručni v stacionaži plinovoda km 3 + 088,

-        na vrtičkarskih območjih v Črnučah in Obrijah.

(3)Rušitve se izvede skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.

(1)Zaradi gradnje plinovoda je predvidena odstranitev vegetacije v celotnem delovnem pasu, trajno pa je predvidena izkrčitev površine 5 m na obe strani plinovoda, razen pri poteku skozi gozd s posebnim namenom v Obrijah, kjer je predvidena izkrčitev največ v širini 3 m na obe strani plinovoda s pogojem, da odstranitev visokodebelnih dreves ni dovoljena.

(2)Na celotnem območju državnega prostorskega načrta je treba ohraniti drevesno in grmovno vegetacijo, katere odstranitev zaradi gradnje objektov ni nujno potrebna. Posebno pozornost je treba nameniti območjem gozdov, obvodni in obrežni vegetaciji ter vegetaciji na območjih naravnih vrednot.

(3)Pri poteku plinovoda ob prečkanju Poti spominov in tovarištva in po Bratislavski cesti je treba zagotoviti tehnologijo polaganja, ki zagotavlja ohranitev dreves ob Bratislavski cesti.

(1)Površine ob zapornih postajah, RP Jarše in MRP TE-TOL se uredijo skladno z 8., 9., 10. in 11. členom te uredbe.

(2)Po dokončanju vseh del se na območju polaganja plinovoda in območju začasnih gradbiščnih površin (odlagališča materiala, začasni gradbiščni objekti itd.) zemljišče sanira do enakega stanja in kakovosti, kakršna sta bila pred gradbenim posegom.

(3)Predvidene travne površine se zasadijo z avtohtonimi rastlinami (senenim drobirjem). Pri poteku trase skozi gozdove se zagotovi obnova gozdnega roba z zasaditvijo avtohtonih grmovnic in drevja. Varnostni pas na obe strani od osi plinovoda v širini 5 m se ne sme zasaditi z visokostebelnim rastlinstvom.

Kolesarska in pešpot ob Savi, katere del je namenjen dostopu do RP Jarše, se določi kot grajeno javno dobro in se utrdi v makadamski izvedbi z naklonom proti Savi. Višinska kota poti se prilagodi koti okoliškega terena.

(1)Poleg ureditev, načrtovanih z državnim prostorskim načrtom, so v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in predpisi, ki urejajo področje plinovodov, ob pogoju, da ne onemogočajo ureditve po tem državnem prostorskem načrtu, dopustne:

-        obnove obstoječih in gradnje novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture ter vodne ureditve oziroma ureditve vodotokov;

-        postavitve enostavnih objektov.

(2)Za vse posege, ki niso neposredno načrtovani z državnim prostorskim načrtom, ležijo pa v območju državnega prostorskega načrta, je treba pridobiti soglasje lastnika oziroma upravljavca plinovodnega omrežja oziroma upravljavca kanalizacijskega omrežja ter kolesarske in pešpoti.

(3)Na območju razširitve delovnega pasu na severnem robu Bratislavske ceste med km 17+075 in km 17+150 je dovoljena gradnja parkirišč in drugih pomožnih prometnih površin.

(1)Zaradi gradnje plinovoda M5 in plinovoda R51 ni treba prestavljati obstoječih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, razen vodovodnega priključka A 6/4« za objekte na Poljski poti ter energetske kinete v upravljanju TE-TOL, ki poteka po območju predvidene gradnje MRP TE-TOL. Na mestih križanj se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji in pogoji upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki plinovoda s komunalnimi, energetskimi in telekomunikacijskimi vodi obdelajo ter zanje predlagajo ustrezne tehnične rešitve. Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen komunalni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s soglasjem lastnika oziroma upravljavca komunalnega voda.

(2)Pred gradnjo se obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave in objekti zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanja in vzporednih potekih mora investitor zagotoviti sodelovanje upravljavca oziroma lastnika posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov.

(1)Objekta RP Jarše in MRP TE-TOL se priključita na obstoječe nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje in telekomunikacijsko omrežje v skladu z 10. in 11. členom te uredbe. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov.

(2)Dostopne poti do zapornih postaj, RP Jarše in MRP TE-TOL se morajo navezovati na javne površine. Navezovanje na javne površine je opisano v 9., 10. in 11. členu te uredbe ter razvidno iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta, in sicer iz grafičnega načrta 2: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor, listi 2.1.1 do 2.1.9 Ureditvena situacija.

(1)Za potrebe gradnje in obratovanja načrtovanega plinovodnega omrežja in RP Jarše je treba zgraditi dostopno pot ob Savi, namenjeno tudi kolesarski in pešpoti. Pogoji za ureditev te poti so določeni v 10. členu te uredbe.

(2)Začasne dostopne poti do gradbišč morajo biti umeščene in urejene tako, da bodo elementi cest, bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve čim manj prizadeti.

(3)Načrtovani plinovod M5 poteka vzporedno z regionalno cesto III. reda R3-639-1141 Ljubljana Šentvid–Vodice in jo prečka v stacionaži plinovoda km 2 + 473 m in km 4 + 214 m.

(4)Načrtovani plinovod M5 prečka glavno cesto II. reda G2-104 Ljubljana Črnuče–Tomačevo v stacionaži plinovoda km 13 + 708 m (potek ob reki Savi pod mostno konstrukcijo čez Savo).

(5)Načrtovani plinovod R51 prečka regionalno cesto III. reda R3-644 Ljubljana–Šmartno–Šentjakob v stacionaži plinovoda km 16 + 757 m.

(6)Načrtovani plinovod R51 poteka vzporedno s hitro cesto H3-0685 Ljubljana–Zadobrova–Šmartinska in jo prečka v stacionaži plinovoda km 16 + 949.

(7)Prečkanje državnih cest se izvede s podbijanjem oziroma podvrtavanjem vozišča z neposredno vgradnjo ustrezno zaščitene plinovodne cevi. Prečni prekop na odseku državne ceste ni dovoljen.

(8)Najmanjše nadkritje nad temenom zaščitne cevi plinovoda v državnih cestah je 1,2 m glede na nivo vozišča. Vsi pokrovi jaškov in naprave morajo biti nameščeni zunaj cestnega vozišča. Križanje cest se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov. Plinovod se položi v cestno telo z uporabo posebnih zaščitnih cevi ali druge ustrezne zaščite plinovoda. Zaščitna cev plinovoda sega 5 m od roba asfalta. Gradbena jama mora biti pravilno razprta, vozišče pa zavarovano proti vdiranju. Na delu trase, na katerem se predvidi prečno križanje cestnega telesa s podvrtavanjem oziroma podbijanjem, mora investitor sanirati gradbeni poseg, da se prepreči kakršno koli zmanjšanje nosilnosti vozišča (posedanje).

(9)Prečkanje lokalnih in nekategoriziranih cest se izvede s prekopom ali podbijanjem oziroma podvrtavanjem vozišča. Plinovod se položi v cestno telo brez zaščitne cevi. Višina nadkritja nad temenom plinovoda mora biti najmanj 1,20 m. Po položitvi cevi se cestišče sanira v enaki obliki in kakovosti, kakršni sta bili pred gradbenim posegom.

(10)Zaradi preglednosti na cesti mora biti ves izkopani in drug gradbiščni material oddaljen od ceste najmanj 3 m.

(1)Načrtovani plinovod prečka regionalno železniško progo Ljubljana–Kamnik v stacionaži plinovoda km 11 + 834 m (potek pod premostitvenim objektom čez Savo). Križanje se izvede s prekopom tako, da ne bo vpliva na nosilno konstrukcijo železniške proge (steber ob Savi).

(2)Načrtovani plinovod R51 prečka glavno železniško progo Ljubljana–Zidani Most v stacionaži plinovoda km 18 + 196 in industrijski železniški tir v stacionaži plinovoda km 18 + 244. Križanje železniške proge Ljubljana–Zidani Most in industrijskega železniškega tira se izvede s podvrtavanjem. Križanje železniške proge je treba izvesti v zaščitni cevi, pri čemer mora biti teme zaščitne cevi najmanj 2 m pod koto železniškega tira. Pri gradnji je treba zagotoviti stabilnost železniških naprav.

(3)Oddaljenost plinovoda od signalnovarnostnih telekomunikacijskih kablov (v nadaljnjem besedilu: SVTK) mora biti pri križanju najmanj 0,5 m v zaščitni cevi pod železniškimi SVTK-kabli, pri vzporednem poteku pa na odmiku najmanj 1 m. Pred začetkom gradnje je treba SVTK-kable zakoličiti.

(4)Za vsak objekt v železniškem varovalnem progovnem pasu, zgrajen na podlagi tega državnega prostorskega načrta, mora investitor pridobiti soglasje Javne agencije RS za železniški promet.

(1)Na posameznih odsekih plinovoda M5 od Stožic do Jarš je načrtovana gradnja desnobrežnega savskega kanalizacijskega zbiralnika C0 velikosti 1200 mm, in sicer od prečkanja reke Save v km 13 + 675 do načrtovane RP Jarše v km 15 + 224. Poleg tega je načrtovana tudi gradnja delov priključnih kanalov iz čistilne naprave Črnuče in črpališč Tomačevo in Obrije.

(2)Pri izvajanju del na mestih križanja s kanalizacijskim omrežjem mora investitor upoštevati navodila upravljavca kanalizacijskega omrežja. Horizontalna križanja plinovoda in kanalizacije se izvedejo pod pravim kotom, če pa tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Vertikalna križanja se izvedejo tako, da je razdalja med plinovodom in kanalizacijo najmanj 0,50 m, pri čemer mora plinovod potekati nad kanalizacijo. Če je plinovod pod kanalizacijo, mora biti kanalizacija izvedena neprepustno za plin, bližnji jaški pa morajo biti z odprtinami oziroma dobro prezračevani.

(1)Na območju načrtovane MRP TE-TOL ob Poljski poti se prestavi vodovodni priključek A 6/4«.

(2)Horizontalno križanje plinovoda in vodovoda mora biti pod pravim kotom, če pa tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Vertikalna križanja se izvedejo tako, da je razdalja med plinovodom in vodovodom najmanj 0,50 m.

(1)Trasa načrtovanega plinovoda M5 in R51 prečka vplivno območje naslednjih visokonapetostnih vodov oziroma poteka v njihovem vplivnem območju:

-        nadzemni vod DV 2 x 400 kV Beričevo–Okroglo v stacionaži plinovoda km 5 + 097;

-        nadzemni vod DV 220 kV Beričevo–Kleče v stacionaži plinovoda km 8 + 598;

-        nadzemni vod DV 2 x 35 kV Kleče–Tomačevo–Žale v stacionaži plinovoda km 9 + 189 in km 13 + 295;

-        nadzemni vod DV 110 kV Kleče–Domžale II v stacionaži plinovoda km 9 + 215;

-        nadzemni vod DV 110 kV Kleče–Domžale I v stacionaži plinovoda km 9 + 260;

-        nadzemni vod DV 2 x 110 kV Kleče–Črnuče–Bežigrad–Žale–TE-TOL v stacionaži plinovoda – km 9 + 291, km 9 + 605, km 10 + 606 in km 13 + 262;

-        nadzemni vod DV 35 kV Tomačevo–ENP Zalog v stacionaži plinovoda km 16 + 409;

-        nadzemni vod 2 x 35 DV Kleče–Tomačevo–Polje–Vevče v stacionaži plinovoda km 16 + 428.

(2)Trasa načrtovanega plinovoda M5 in R51 poteka vzporedno s kablovodom DV 2 x 110 kV Toplarna–Polje–Beričevo in ga prečka v stacionaži km 17 + 559 in v km 17 + 573.

(3)Horizontalna križanja plinovoda in elektroenergetskih vodov morajo biti pod pravim kotom. Če tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Navpični svetli razmik med kablom in cevjo plinovoda pri križanju mora biti najmanj 0,5 m.

(4)Vodoravni razmik pri vzporednem polaganju cevi plinovoda poleg elektroenergetskega kabla oziroma ozemljila mora biti najmanj 1,5 m. Če najmanjših razmikov pri vzporednem polaganju plinovodne cevi poleg elektroenergetskega kabla ni mogoče doseči, je treba kable zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo, ki mora segati najmanj za 3 m na vsako stran križanja. Pri izkopu jarka za polaganje plinovodne cevi, globljega od vzporedno položenega energetskega kabla, je treba pri izvedbi gradbenih del zavarovati posedanje zemlje pod energetskim kablovodom. Oddaljenost od roba izkopanega jarka za plinovodno cev do oporišč mora biti zunaj naselja večja od 5 m, v naseljenem kraju večja od 1,5 m, če ni ogrožena statika oporišča. Za preveritev statike takega oporišča mora investitor pridobiti ustrezen elaborat. Pri lesenih oporiščih, ki so vpeta v drogovnike ali betonske klešče, mora ostati vznožje lesenega droga po ureditvi okolja oddaljeno najmanj 20 cm od tal. Zaradi posnetja materiala pod podzemnimi vodi ne sme biti zmanjšana statika oporišč. Pri nasutju materiala pod razpetino nadzemnega voda se ne sme zmanjšati predpisana varnostna višina in mora biti za visoko napetost večja kot 7 m in za nizko napetost večja kot 6 m.

(5)Če na posameznih mestih ni mogoče izpolniti navedenih zahtev za križanja in približevanja iz prejšnjega odstavka, je treba elektroenergetske vode prestaviti na novo traso, za kar mora investitor pridobiti upravno in projektno dokumentacijo.

(6)Pred izkopom kanala za plinovod je treba podzemne energetske vode zakoličiti in za ugotovitev njihove točne lege izdelati sondažni izkop. Pred položitvijo plinovoda je treba te energetske vode ustrezno zaščititi s PVC-cevmi. Odkop strokovno nadzira upravljavec električnega omrežja.

(7)Izkop v bližini stojnih mest nadzemnih elektroenergetskih vodov, s katerimi bi bila zmanjšana njihova statična stabilnost, ni dovoljen. Plinovod mora potekati najmanj 4 m od stojnih mest nadzemnih elektroenergetskih vodov.

(8)Pri delih v bližini električnih vodov in naprav je treba upoštevati predpise, ki urejajo graditev, obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih naprav in plinovodov. Omejiti je treba doseg gradbenih strojev in njihovih delov tako, da se tokovodnikom ne približajo na razdaljo, manjšo od 3 m.

Telekomunikacijske vode je treba pred izkopom kanala za plinovod zakoličiti. Križanja plinovoda s podzemnim telekomunikacijskim omrežjem je treba izvesti tako, da poteka plinovod pod telekomunikacijskim kablom v razdalji najmanj 0,50 m. Horizontalni odmik med telekomunikacijskimi vodi in plinovodom mora biti najmanj 1 m. Vsa mesta križanja se pred izkopom jarka ročno odkopljejo in po položitvi plinovoda ustrezno zaščitijo s PVC-cevmi. V bližini TK-napeljav ni dovoljen strojni izkop ali miniranje. Pri izvajanju del na mestih križanja s telekomunikacijskim omrežjem mora investitor zagotoviti sodelovanje upravljavca tega omrežja.

(1)Trasa načrtovanega plinovoda M5 prečka oziroma poteka vzporedno s prenosnim plinovodom M3A na odseku od km 0 + 000 do km 8 + 430. Trasa načrtovanega plinovoda M5 poteka vzporedno s prenosnim plinovodom 10000 MRP Ljubljana–MRP Vevče od km 8 + 993 do km 11 + 010 in ga v km 9 + 022, km 9 + 463 in km 11 + 789 prečka.

(2)Trasa načrtovanega plinovoda R51 poteka ob oziroma po trasi obstoječega distribucijskega plinovoda velikosti PE160 mm, na odseku po Bratislavski cesti od km 17 + 285 do km 17 + 830. Polaganje plinovoda R51 se izvede s podvrtavanjem pod obstoječim plinovodom, ki ga je treba ustrezno zaščititi.

(3)Pri križanjih plinovodov mora svetla mera med plinovodoma znašati najmanj 0,50 m. Pri vzporednem poteku mora znašati svetla razdalja najmanj 1,5 m. Pri izvedbi je treba upoštevati zahteve distributerja plina. Med gradnjo ni dovoljen prevoz mehanizacije nad obstoječim plinovodom. Če je ta prevoz potreben, je treba plinovodno cev zaščititi proti poškodbam, npr. s polaganjem jeklenih plošč. Nad plinovodno cevjo je dovoljeno le začasno odlaganje izkopanega zemeljskega materiala, in to tako da ni potrebna vožnja mehanizacije nad plinovodom.

Pri izvajanju del na mestih križanja z vročevodom mora investitor upoštevati navodila upravljavca vročevodnega omrežja in predpise, ki urejajo graditev, obratovanje in vzdrževanje vročevodov in plinovodov.

(1)Parcelacija se izvede na naslednjih območjih:

-        območje zaporne postaje BS1-M5. Parcela obsega zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami 261/1, 262/2, 533/1, vse k. o. Šmartno pod Šmarno goro, in meri 490 m 2;

-        območje zaporne postaje BS2-M5. Parcela obsega zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami 1549, 1551, 1552/1, 1552/2, vse k. o. Ježica, ter 1303 v k. o. Vižmarje in meri 1147 m 2;

-        območje RP Jarše. Parcela obsega del zemljišča 2217/2, 2225, 2228, vse k. o. Stožice, in meri 1740 m 2;

-        območje MRP TE-TOL. Parcela obsega zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami 683/6, 683/7, 683/8, 684/2, 684/4, 684/5, 687/2, 687/3, 687/4, 689/4, 689/6, 689/7, 690/3, 690/5, 690/6, 693/1, 693/5, 1213/8, vse k. o. Moste, in meri 1338 m 2.

(2)Parcele iz prejšnjega odstavka so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta – grafični načrt 3: Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, listi 3.1 do 3.9.

(1)Prečkanje s Potjo spominov in tovarištva (EŠD 1116) v km 16 + 994 se izvede s podvrtavanjem.

(2)Objekte in območja kulturne dediščine je treba med gradnjo varovati pred poškodbami ali uničenjem. Čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti in obvozi, vanje ne sme biti premaknjena javna gospodarska infrastruktura in nanje ne sme biti odložen odvečni material.

(3)Na celotnem odseku načrtovane trase plinovoda se priporočajo predhodne arheološke raziskave. Na območju registrirane arheološke dediščine se obvezno izvedejo predhodne arheološke raziskave, na območju črnuškega mostu in Tomačevega pa tudi podvodne arheološke raziskave. Predhodne raziskave (pregledi in izkopavanja) je treba izvesti pred začetkom gradnje. Arheološke raziskave zagotovi investitor pri pripravi terena za gradnjo. Investitor zagotovi tudi zaščitna izkopavanja morebitnih odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopovalnimi postopki.

(4)Za varovanje objektov in območij kulturne dediščine se na območju državnega prostorskega načrta zagotovi stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli.

(5)Vsaj deset dni pred začetkom del se o tem obvesti ZVKDS, OE Ljubljana.

(1)Na območjih Nature 2000, ekološko pomembnih območjih, območjih naravnih vrednot in območjih habitatnih tipov se pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov upoštevajo naslednje varstvene usmeritve:

-        čas izvajanja posegov (letni in dnevni) se prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin;

-        posek rastlinstva, priprava gradbišč in gradnja se izvajajo zunaj obdobja razmnoževanja, vzrejanja mladičev, gnezditvene sezone in prezimovanja, torej pozno jeseni in zgodaj spomladi;

-        pomembni deli življenjskega prostora živali se ne smejo poškodovati ali uničiti;

-        ohranja se povezanost habitatov;

-        gradnja poteka zunaj vegetacijske dobe;

-        vnašanje in naseljevanje tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst sta prepovedani;

-        izberejo se tehnične rešitve, ki omogočajo, da se naravna območja čim manj poškodujejo;

-        območje gradbišča se omeji na najmanjši mogoč obseg;

-        na varstvenih območij se ne odlaga odkopan in drug material;

-        med načrtovanimi posegi se uporabljajo obstoječe dostopne poti, morebitne nove poti ali manipulacijske površine naj se izognejo pomembnim habitatom;

-        ob prečkanju vodotokov se dela opravijo tako, da je vpliv na strugo vodotoka in vegetacijo ob njej čim manjši. Brežine vodotokov se ohranijo v obstoječem stanju. V obrežno vegetacijo se posega čim manj;

-        na gozdnih območjih se izvede gozdna poseka v čim manjšem obsegu oziroma le, če je to nujno potrebno;

-        po končani gradnji se na območju gradbišča čim prej vzpostavi prvotno stanje. Zasaditve z avtohtono vegetacijo se izvedejo takoj po končanih delih;

-        na poplavnih in v močvirnih gozdnih predelih se pri sečnji listavcev (jelša, brest, jesen, topol) puščajo najvišji mogoči panji. Sečnja se izvaja zunaj največje dejavnosti hroščev rogačev, ki traja od začetka junija do konca avgusta.

(2)Posebna pozornost in previdnost pri gradnji se namenita poteku po mokrišču in prečkanju Gameljščice v Povodju. Upoštevajo se vsi navedeni omilitveni ukrepi ter iz 36. in 40. člena te uredbe.

(3)Nad gradnjo na območju naravnih vrednot se opravi nadzor pristojne službe za varstvo narave. Med gradnjo se opravi geološki naravovarstveni nadzor nad zemeljskimi deli. Ob najdbi geoloških naravnih vrednot se obvesti pristojna služba za varstvo narave.

(1)Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom se izvede čim ožji delovni pas. Vsa gradbena dela se izvajajo zunaj časa najintenzivnejših poljskih opravil. Med gradnjo se na območju delovnega pasu kmetijske dejavnosti ne izvajajo.

(2)Prst se odstrani in premešča na drugo mesto tako, da se ne onesnaži s škodljivimi snovmi in meša z manj kakovostnim materialom. Odlagališča prsti se izvedejo tako, da bosta ohranjeni njena rodovitnost in količina. Pri izvedbi se loči zgornji humusni sloj prsti od spodnjih slojev ter ob zasutju vračajo plasti tal tako, kot so si sledile pred izkopom.

(3)Na območju, na katerem plinovod preseka zgrajene hidromelioracijske komplekse v občini Vodice, se izvede delna rekonstrukcija oziroma prilagodijo sistemi tako, da se zagotovi njihovo nadaljnje delovanje. Na melioriranih površinah se plinovod vkoplje najmanj 2 m pod površino terena in najmanj 50 cm pod drenažnimi cevmi hidromelioracijskega kompleksa.

(4)Nad plinovodom se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2,5 m od osi plinovoda na vsako stran. V tem pasu se ne sadijo rastline s koreninami, globljimi kot 1 m, obdeluje zemljišče, globlje kot 0,5 m, in postavljajo opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.

(1)Trasa na odseku od RP Jarše do Ceste v Šmartno posega v gozd s posebnim namenom. Krčitev gozda se izvede največ v širini 3 m na obe strani plinovoda s pogojem, da odstranitev visokodebelnih dreves ni dovoljena. Poseg se zoži na najmanjšo mogočo mero, po končani gradnji pa se vzpostavi prvotno stanje.

(2)Posegi v gozd se izvedejo tako, da je povzročena škoda na gozdnem rastju in tleh kar najmanjša. Krčitev drevja se izvede v delovnem pasu širine 16 m za plinovod M5 in 10 m za plinovod R51, trajno izkrčena površina pa ostane v pasu 5 m levo in desno od osi plinovoda. Na območjih, na katerih trasa plinovoda poteka ob obstoječem plinovodu, se predvidita razširitev krčitve drevja na stran, na kateri je zaradi obstoječega plinovoda že poseka, in zožitev krčitve na širino 5 m od osi načrtovanega plinovoda na stran, na kateri poseke še ni. Posegi v gozd zunaj delovnega pasu plinovoda niso dovoljeni.

(3)Gozdni rob se čim bolj ohranja. Po zgraditvi plinovoda se zasadijo novi gozdni robovi iz avtohtonih grmovnic in nižjih drevesnih vrst.

(4)Drevesa se posekajo in odstranijo tako, da se preprečijo poškodbe drevja v okolici. Vse dovozne poti se po opravljenih delih vzpostavijo v prvotno stanje. Vsi posegi v gozd in gozdni prostor se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda, načrtuje pa jih Zavod za gozdove Slovenije.

(5)Čas dela se prilagodi tako, da se ne motijo ptice pri gnezdenju, druge živali pa pri paritvi in vzreji mladičev – zlasti od začetka aprila do konca junija. Hrupna dela v bližini gozda se opravijo pozno jeseni in zgodaj pomladi.

(6)Na območjih z izjemno poudarjeno hidrološko funkcijo se dela izvedejo le v suhem vremenu s priporočeno uporabo biološko razgradljivih olj.

(7)V vseh gozdovih so prepovedana odlaganje odpadkov, osuševanje ter nepotrebno zasipavanje materiala in odstranjevanje podrasti.

(8)Med gradnjo in po njej se lastnikom omogočita gospodarjenje z gozdom in nemoten dostop do gozdnega zemljišča pod enakimi pogoji kot do zdaj.

(1)Na geološko nestabilnih in labilnih območjih je treba površine predhodno sanirati in graditi skladno s pogoji pristojnih geoloških in geomehanskih služb. Na odsekih, na katerih je treba izboljšati stabilnost območja, se ob plinovodu izdelajo drenaže v jarku. Izlivi drenaž se izpeljejo v obstoječe vodotoke ali vodne jarke. Geološko nestabilna, labilna in zamočvirjena območja bodo znana po izdelavi geološki raziskav.

(2)Potek trase čez zamočvirjena območja se izvede ob upoštevanju 33. in 40. člena te uredbe. Prevozne poti in gradbišče se izvedejo z nasutjem tamponskega materiala na ojačanem geotekstilu, ki se po gradnji odstrani. Pri izkopih se prepreči mešanje slojev izkopanega materiala, odlaganje materiala pa se izvede zunaj območja mokrišča. V izkopani jarek se brez peščene posteljice položi plinska cev, po potrebi dodatno zaščitena in obtežena z AB-jahači, namenjenimi premagovanju vzgonske sile. Če bi se pri izkopu naletelo na glineni sloj, ki preprečuje odtekanje te vode in vzdržuje mokrišče, se pri zasipanju ta sloj po potrebi utrdi še z dodatnimi ukrepi oziroma dodatno vgradijo dodatni glineni naboji, ki preprečujejo možnost izsušitve mokrišča, s tem pa se tudi preprečuje, da bi plinovodna cev prevzela vlogo drenažnega jarka. Izvedba drenaž na območju mokrišča ni dovoljena. Zasip in zaključna dela se izvedejo tako, da se vzpostavi prvotno stanje. Vsa dela se izvajajo s prilagoditvijo mehanizacije za dela po manj nosilnem terenu in s prilagoditvijo tehnologije montaže dejanskim razmeram na terenu.

(3)Posebna pozornost se v smislu izvajanja te uredbe nameni poteku in izvedbi trase čez zamočvirjeno območje ob Gameljščici v Povodju.

(4)Pri poteku trase čez območje gramoznice Obrije je treba teren pred začetkom gradnje pripraviti tako, da bo gradnja plinovoda mogoča.

(5)Pri poteku trase v priobalnem pasu reke Save in na poplavnih območjih se upošteva 40. člen te uredbe.

(1)Ureditve se načrtujejo tako, da se pri gradnji in obratovanju izvedejo vsi ukrepi, da ob poplavi ni škodljivega vpliva na vode in vodni režim in drugih škodljivih vplivov na okolje in da se poplavna ogroženost območja ne poveča.

(2)Upoštevajo se prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa se zagotovijo:

-        možnosti za varen umik ljudi, živali in premoženja;

-        potrebni odmiki med objekti ali potrebna protipožarna ločitev;

-        prometne in delovne površine za intervencijska vozila;

-        viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

(3)Pri projektiranju in graditvi objektov, napeljav, opreme in postrojev se upoštevajo ukrepi varstva pred požarom, zlasti za:

-        zmanjšanje možnosti nastanka požara;

-        pravočasno odkritje požara in obveščanje o njem;

-        učinkovito in varno gašenje požara ter reševanje v objektih in iz njih;

-        zagotovitev prometnih in delovnih površin za intervencijska vozila.

(4)Za zaščito pred požarom se plinovod z vsemi napravami izvede skladno s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom ter graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov, pa tudi z opredeljenimi cevovodnimi razredi. Za vzdrževanje in nadzor investitor zagotovi ustrezno službo. Za nemoteno in varno delovanje plinovoda se:

-        izvaja ustrezen nadzor nad traso;

-        zagotovi stalna dostopnost do trase plinovoda z mehanizacijo za popravilo morebitnih okvar;

-        plinovod vzdržuje skladno z navodili proizvajalca cevi: meritve katodne zaščite in gradbeno vzdrževanje;

-        trasa plinovoda označi na vseh prehodih prometnic in vodotokov ter na mestih loma trase;

-        opravlja preizkus izpuščanja plina.

Na delih trase plinovoda M5, ki poteka čez območja, na katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, in na delih trase, na katerih je odmik od objektov manjši od zahtevanega varnostnega odmika, se za vsako območje ali objekt izdela študija, katere sestavni del je analiza tveganj. Na podlagi izsledkov študije se na plinovodu izvedejo ustrezni ukrepi.

(1)Posegi v tla se izvedejo tako, da prizadenejo čim manjšo talno površino. Pri gradnji se uporabi le material, za katerega obstajajo dokazila o njegovi neškodljivosti za okolje, v skladu predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Gibanje strojev se omeji na območje delovnega pasu in zavarujejo tla (talni tipi) pred poškodbami, povzročenimi med gradnjo in po njej.

(2)Med gradnjo se gradbišče organizira tako, da se prepreči onesnaženje tal, ki bi lahko nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočega goriva in drugih nevarnih snovi. Ob nezgodi se zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriva, olja in maziva ter drugih nevarnih snovi se zaščitijo pred možnostjo izliva v tla.

(1)Plinovod M5 prečka naslednja vodotoka:

-        potok Gameljščico v stacionaži plinovoda km 4 + 531 in km 5 + 938;

-        reko Savo v stacionaži plinovoda km 7 + 538, km 11 + 619 in km 13 + 596.

(2)Vsa prečkanja Save se izvedejo s prekopom struge, in sicer z ustrezno zaščitenimi plinskimi cevmi.

(3)Prečkanje Gameljščice v km 4 + 531 v Povodju se izvede s prekopom struge. Prekop struge se zaradi poteka po zamočvirjenem terenu izvede v skladu s 36. členom te uredbe. Zaščita brežine se izvede v najmanjšem mogočem obsegu. Posek obvodne vegetacije se izvede selektivno v najnujnejšem obsegu.

(4)Prečkanje Gameljščice v km 5 + 938 se izvede s podvrtavanjem tako, da obvodni pas in vodotok ostaneta nedotaknjena.

(5)Pri prečkanju vodotoka s prekopom struge se po položitvi cevi dno in brežine struge zaščitijo s kamnito oblogo v obsegu najmanj 5 m gorvodno in 5 m dolvodno od plinovodne cevi oziroma v celotni širini delovnega pasu, če je to potrebno.

(6)Teme zaščitne cevi plinovoda se položi oziroma poteka pod dnom struge na globini najmanj 1,0 m na urejenih odsekih vodotokov ter najmanj 1,5 m pri neurejenih vodotokih in hudourniških strugah. Na tej globini cev poteka v razdalji med spodnjima robovoma brežin in 3 do 5 m na vsako stran pri urejenih vodotokih oziroma v razdalji med zgornjima robovoma brežin ter 3 do 5 m na vsako stran pri neurejenih vodotokih.

(7)Če prečkanje Save v stacionaži plinovoda km 11 + 619 s prekopom zaradi pogojev varstva narave ali kulturne dediščine ne bo mogoče, se prečkanje izvede v skladu z 48. členom te uredbe.

(8)Vsako križanje in poseganje v struge vodotokov se izvedeta tako, da se ne spremenijo pretok vode, njena kakovost in biotska raznovrstnost. Pri posegih v vodotoke se upošteva:

-        v največji meri se ohranja naravna obvodna zarast;

-        med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo z materialom, ki vsebuje nevarne spojine;

-        prod, gramoz in pesek se ne odvzemajo iz pomembnih delov življenjskih prostorov prostoživečih živali, z drugih delov pa le v obsegu in na način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere;

-        posegi se načrtujejo tako, da prevodna sposobnost struge vodotoka ne bo zmanjšana;

-        pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda ali hudournikov;

-        med gradbenimi deli se zagotovi, da v vodotoku ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti;

-        dela, ki posegajo v vodne površine, se izvajajo zunaj drstitvenih dob ribjih vrst;

-        dela v strugi se izvedejo tako, da se ne ustvarjajo začasne in trajne mrtvice oziroma ribje pasti, kamnite obloge in pragovi pa morajo biti izvedeni tako, da bodo ribam omogočene normalne dnevne in sezonske migracije;

-        če je treba vodo pregraditi, zapreti, izčrpati ali speljati drugam, se to vsaj sedem dni prej sporoči ribiški organizaciji, ki upravlja ribiški okoliš. Ribiški družini se predloži časovni načrt vseh predvidenih del ter se ji omogočita dostop do gradbišča in nadzor nad spremembami v vodnem in obvodnem prostoru;

-        na koritih vodotokov se po izvedenem prečkanju vzpostavi prvotno stanje, območja izkopa pa ustrezno zavarujejo pred erozijo. Vsaka ureditev strug potokov na območjih križanja s plinovodom se izvede v skladu z uveljavljeno inženirsko prakso in v soglasju s pristojnim upravljavcem vodotoka. Pri zavarovalnih ukrepih se uporablja naravni material (les, kamen, vegetativna zaščita ipd.);

-        po posegu se čim prej vzpostavi normalno stanje v vodotoku (vodni režim, naravna kalnost);

-        zaradi prisotnosti težke mehanizacije v vodotoku se posebej preprečita odtekanje olj, maziv in naftnih derivatov v vodotok ter morebitno onesnaženje s protikorozijskimi zaščitami.

(9)Trasa plinovoda mora potekati v skladu s predpisi, ki urejajo odmike od vodnega zemljišča oziroma od zgornjega roba brežine vodotoka, in sicer zunaj priobalnega pasu, ki je 15 m pri vodotokih 1. reda in 5 m pri vodotokih 2. reda. Trasa plinovoda zaradi odmikov od poselitvenih območij (soseska Savski breg in ulica Koroškega bataljona v Črnučah ter stanovanjski objekti na Poti k Savi v Tomačevem) in poteka v infrastrukturnih koridorjih na območju Mestne občine Ljubljana od Črnuč do Jarš na odseku od km 11 + 668 do km 11 + 811, od km 11 + 938 do km 12 + 284 in na odseku od km 13 + 993 do km 14 + 111 poteka znotraj 15-metrskega priobalnega pasu ob reki Savi, ki je vodotok 2. reda. Pri vseh potekih plinovoda znotraj 15-metrskega priobalnega pasu ob Savi se upošteva:

-        vse prevozne poti in manipulacijske površine se izvedejo na tisto stran plinovoda, ki je bolj oddaljena od roba brežine Save;

-        vsa gradbena in strojna dela, povezana z gradnjo plinovoda, se izvedejo ob suhem vodostaju reke Save;

-        dovoli se le prevoz lahke gradbene mehanizacije, nujno potrebne za izvajanje del;

-        odlaganje gradbenega materiala na mesta, na katerih bi lahko prišlo do splavitve ali erodiranja, se ne dovoli;

-        med izvajanjem del se na gradbišču zagotovi prisotnost pooblaščene osebe upravljavca vodotoka, ki lahko predpiše strožje varovalne ukrepe.

(10)Odvodnjavanje manipulativnih površin nadzemnih objektov plinovoda se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo režim varovanja vodnih virov, in s predpisi, ki urejajo izpuste snovi pri odvajanju padavinskih voda.

(11)Pri poteku čez vodovarstveno območje pri Polju pri Vodicah in čez vodovarstvena območja vodonosnika Ljubljanskega polja je treba upoštevati izdelano analizo tveganja gradnje prenosnega plinovoda Vodice–TE-TOL za zajetje pitne vode. Pri gradnji in vzdrževanju prenosnega plinovoda se upošteva:

-        večja varnost plinovoda v smislu podaljšanja življenjske dobe oziroma zmanjšanja potrebnih vzdrževalnih del in posegov v plinovod med obratovanjem se zagotavlja z višjo kakovostjo katodne zaščite, izolacije cevi, debeline nadkritja in zaščite cevi na kritičnih prehodih ter dodatnimi ventili v skladu s predpisi za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov. Večja varnost se opredeli na vodovarstveno občutljivejših območjih med Savo v Klečah in Letališko cesto. Pri tem se višji nivo varnosti upošteva na odseku med Savo v Klečah in Udvančičevo ulico ter med RP Jarše in Letališko cesto;

-        parkirišče za delovne stroje in naprave za izvajanje gradbenih del mora biti zunaj območja izkopa na utrjeni neprepustni površini, na kateri se lahko zadrži celotna količina pretakanega goriva za oskrbo delovnih strojev. Gorivo se sme pretakati le na tako urejenem parkirišču, prostor za pretakanje pa je tak, da ni mogoč odtok nevarne snovi v tla ali kanalizacijo ob morebitnem razlitju ali nalivu;

-        parkirišč za delovne stroje in naprave za izvajanje gradbenih del ne sme biti na odseku med Savo v Klečah in Udvančičevo ulico ter med RP Jarše in Letališko cesto;

-        izkop gradbene jame se ne sme izvajati med močnimi padavinami, ko so mogoči največje spiranje odprtih tal in prodor onesnaženja v omočeni del vodonosnika ter prodor kanaliziranih vod v odprti gradbeni izkop;

-        dela se izvajajo po odsekih tako, da odprt jarek ne ostane izpostavljen padavinam. Posamezen odsek mora biti take dolžine, da je mogoče dela od odprtja do zasutja jarka izvesti v suhem vremenu. Plinovod se ne izvaja med največjo verjetnostjo visoke in intenzivne infiltracije, to je močnih padavin in taljenja snega od oktobra do novembra in od marca do aprila;

-        vsi delovni stroji, vozila in naprave morajo biti med gradnjo vsakodnevno pregledani glede puščanja olja ali goriva. Vsi večji vzdrževalni posegi na strojih in vozilih se opravljajo izključno v servisnih delavnicah in ne na gradbišču;

-        določiti je treba natančen postopek in navodila za ukrepanje ob razlitju nevarne snovi v tla, v katerih mora biti napisano tudi, da je treba poleg pogodbene organizacije za odstranjevanje odpadkov v takih primerih takoj obvestiti tudi upravljavca vodnega vira in okoljsko inšpekcijsko službo;

-        med izkopom se natančno zapiše stanje sestave tal in morebitnih kanalizacijskih vodov. Popis stanja potrdi nadzor gradnje;

-        če se med gradnjo ugotovijo poškodbe kakršne koli kanalizacije ali drugega infrastrukturnega objekta, ki bi lahko imele negativne posledice za podzemne vode, je treba dati zahtevo po odpravi teh napak vzdrževalcu te kanalizacije ali ustrezni službi.

(12)Zaradi varovanja površinskih vod in podtalnice je med gradnjo treba preprečiti izlitje in spiranje goriva, maziva in drugih strupenih snovi v površinske vode in podtalnico. Gradnja poteka v suhem vremenu oziroma v obdobju, v katerem je mogoče pričakovati manj padavin.

(13)Območje ob Savi je poplavno območje, zato se predvidijo tehnični ukrepi za morebitno preplavitev nadzemnih delov oziroma objektov plinovoda, plinovod pa dimenzionira za obremenitve zaradi dinamike talne in površinske vode. Plinovod se ob položitvi dodatno zavaruje z obtežitvijo z betonskimi bloki in sidri. Na poplavnih območij se zagotovi, da se zaradi organizacije gradnje ne poslabšajo razmere na poplavnih območjih oziroma da se na teh območjih zagotovijo ukrepi za odpravo negativnih vplivov gradnje na poplavno varnost.

(1)Med gradnjo plinovoda je onesnaženost zraka zaradi prašenja in izpušnih plinov delovnih strojev in vozil povečana, vendar ne presega zakonsko določenih emisij. Med gradnjo se zagotovi varstvo zraka z izvajanjem naslednjih ukrepov:

-        preprečuje se nenadzorovan raznos gradbenega materiala z območja gradbišča in odlagališč s prevoznimi sredstvi. Ta ukrep zahteva ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javne prometne površine, prekrivanje sipkih tovorov;

-        preprečevati je treba prašenje z odkritih delov trase, prometnih in manipulativnih površin, odlagališč materiala in gradbišč. Ta ukrep zahteva skladiščenje sipkega materiala stran od stanovanjskih naselij, vlaženje ali prekrivanje tega materiala ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, s katerih se lahko nenadzorovano širijo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših prevoznih poti za potrebe gradbišča ter sprotno rekultiviranje območij velikih posegov (odlagališč, nasipov, vkopov);

-        upoštevati je treba emisijske norme v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi v zrak pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih. Ta ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in prevoznih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje;

-        pri ustavljanju vozil, prevoznih sredstev in delovnih naprav za daljši čas je treba ugasniti motor.

(2)Pri poškodbah in nenadzorovanem izpuščanju plina mora upravljavec plinovoda preprečiti ta izpust ter ukrepati skladno s predpisi, ki urejajo varstvo zraka, varstvo pred požarom, graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodnih omrežij.

Glede varstva pred čezmernim hrupom se med gradnjo in obratovanjem:

-        uporabljajo delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po predpisih, ki urejajo emisije hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem;

-        upoštevajo časovne omejitve gradnje na vplivnem območju objektov z varovanimi prostori na dnevni čas in delavnike;

-        prevozne poti na gradbišče določijo tako, da v največji mogoči meri potekajo zunaj stanovanjskih naselij;

-        na podlagi ugotovitev spremljanja stanja, kot je predpisano v prvem odstavku 45. člena te uredbe, ob preseganju mejnih vrednosti hrupa, izvedejo dodatni zaščitni ukrepi.

(1)Ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se lahko izvedejo v več etapah, pri čemer mora biti posamezna etapa funkcionalno sklenjena.

(2)Gradnja plinovodnega omrežja lahko poteka v najmanj dveh etapah. V prvi etapi se gradi plinovod M5 in v drugi etapi plinovod R51, vključno z vsemi funkcionalnimi objekti na trasi posameznega plinovoda. Gradnja MRP Jarše se lahko izvede v samostojni etapi, ki je neodvisna od prejšnjih dveh.

(3)Odsek kolesarske in pešpoti ob Savi, ki je namenjen dostopu do RP Jarše, se zgradi ob gradnji RP Jarše.

Vsaki dve leti je treba zagotoviti čiščenje plinovodnih cevovodov. Investitor skladno s predpisi, ki urejajo zbiranje, predelavo in odvoz odpadkov, zagotovi odvoz nečistoč iz separatorjev. Pri odvajanju vode po opravljenem tlačnem preizkusu se zagotovijo vsi pogoji varstva okolja. Postopek čiščenja odobrita inšpektorata, pristojna za zdravje ter okolje in prostor.

(1)Investitor med pripravo projektne dokumentacije zagotovi program monitoringa kot celosten načrt za spremljanje in nadzor v vseh fazah med gradnjo in obratovanjem z državnim prostorskim načrtom določenih prostorskih ureditev ter izvedbo tega spremljanja in nadzora.

(2)Pri določitvi točk in vsebine monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita in uskladita z drugimi obstoječimi ali predvidenimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja posamezne sestavine okolja (tla, vode, zrak, hrup) se zagotovi vsaj toliko točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanja se zavarujejo tako, da se omogoči neprekinjeno pridobivanje podatkov.

(3)Med gradnjo se zagotovi stalen geološko-geomehanski nadzor.

(4)Med izvajanjem del investitor zagotovi spremljanje stanja na gradbišču in nadzor nad njim.

(5)Monitoring se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo spremljanje stanja okolja, in usmeritvami poročila o vplivih na okolje. Ugotovitve spremljanja in nadzora so javne. Ugotovitve se enkrat letno predložijo lokalnim skupnostim.

(1)Gradbišče se uredi na območju delovnega pasu na območju državnega prostorskega načrta.

(2)Med izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča, vključno s prevoznimi potmi med gradnjo. Trase prevoznih poti in mesta priključkov na gradbišče se izberejo tako, da se čim manj prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.

(3)Če se med gradnjo uredijo dodatne začasne prevozne poti do gradbišča, je treba pridobiti soglasje lastnikov zemljišč, upoštevajo značilnosti zemljišča glede nosilnosti in sestave ter po uporabi odpravijo morebitne poškodbe.

(4)Investitor oziroma izvajalec pred začetkom gradnje skupaj z upravljavci evidentirata stanje obstoječe infrastrukture. Po izvedbi posegov v prometne površine se izvede sanacija gradbenega posega tako, da se prepreči kakršno koli zmanjšanje nosilnosti vozišča. Prometna površina se sanira v enaki obliki in kakovosti, kakršni sta bili pred gradbenim posegom. Obnovijo oziroma sanirajo se tudi infrastrukturni objekti in naprave ter drugi objekti, ki so bili med gradnjo morebiti poškodovani.

(5)Promet med gradnjo se organizira tako, da na cestnem omrežju ni zastojev ter da se med gradnjo in po njej zagotovijo dostopi do vseh zemljišč in objektov. Ob zastojih ali ovirah na cestah se vzpostavijo ustrezno označeni obvozi in o tem obvestijo uporabniki cest.

(6)Med gradnjo se zagotovi komunalna in energetska oskrba objektov prek obstoječih ali začasnih infrastrukturnih objektov in naprav.

(7)Gradbišče se med gradnjo zavaruje tako, da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč. Med gradnjo se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, oziroma se ob nezgodi zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

(8)Med gradnjo se sproti obvešča okoliško prebivalstvo o poteku gradnje.

Poleg nalog in obveznosti, določenih v 44., 45. in 46. členu te uredbe, so obveznosti investitorjev in izvajalcev tudi:

-        odprava morebitnih negativnih posledic, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja plinovoda;

-        kritje stroškov, spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, morebitnih poškodb ter nadzora.

(1)Pri uresničitvi državnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, če se pri nadaljnjem, podrobnejšem proučevanju tehničnih, tehnoloških, prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer izkažejo rešitve, ki so primernejše s tehničnega, okoljevarstvenega ali prostorskega vidika. Navedena odstopanja ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, na delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

(2)Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo križanja gospodarske javne infrastrukture, ki niso določena s to uredbo, s traso plinovoda. K vsaki rešitvi takega križanja mora investitor gospodarske javne infrastrukture predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca tega plinovoda.

(3)Če prečkanje Save v stacionaži plinovoda km 11 + 624 zaradi tehničnih razlogov ni mogoče s prekopom, se prečkanje izvede z novo mostno konstrukcijo, ki se predvidi neposredno gorvodno ob obstoječi mostni konstrukciji čez reko Savo na Dunajski cesti. Nova mostna konstrukcija za plinovod se oblikovno prilagodi obstoječi mostni konstrukciji in se izvede tako, da ne zmanjšuje pretočne sposobnosti vodotoka.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Do izvedbe ureditev iz 3. člena te uredbe so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni izvajanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja ter redna investicijsko-vzdrževalna dela na prometni, okoljski, energetski in elektronsko komunikacijski infrastrukturi ter vse druge dejavnosti, ki jih je mogoče izvajati skladno z merili in pogoji te uredbe, če z njimi soglaša upravljavec plinovodnega in kanalizacijskega omrežja.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:

-        Odlok o dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 in družbenem planu Občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986–1990 za območje Občine Vodice (Uradni list RS, št. 71/98);

-        Odlok o dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 za območje mestne občine Ljubljana (Uradni list SRS, št. 11/86, Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94, 33/97, 72/98, 13/99, 26/99, 28/99, 41/99, 79/99, 98/99, 31/00, 36/00, 59/00, 75/00, 37/01, 63/02, 52/03, 70/03 – odl. US, 64/04 in 69/04);

-        Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kanalizacijski zbiralnik C0 od Ježice do Sneberij (Uradni list RS, št. 110/08);

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š8 Gameljne (Uradni list SRS, št. 20/88 ter Uradni list RS, št. 58/92, 24/97 in 63/99);

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B5 Savlje–Kleče (Uradni list SRS, št. 27/87 in 15/89 ter Uradni list RS, št. 27/92 in 63/99);

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š5 – Stegne (Uradni list SRS, št. 20/89 in 58/92 ter Uradni list RS, št. 63/99);

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B6 Črnuče–Nadgorica (Uradni list SRS, št. 27/87 in 15/89 ter Uradni list RS, št. 27/92, 66/93, 27/95, 34/96, 52/97 in 63/99);

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B4 Stožice–Tomačevo (Uradni list SRS, št. 27/87 in 15/89 ter Uradni list RS, št. 27/92, 49/95 in 63/99);

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M3 Šmartno–Sneberje (Uradni list SRS, št. 3/88 ter Uradni list RS, št. 56/92 in 63/99);

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M1 Zelena jama–Nove Jarše (Uradni list SRS, št. 3/88 ter Uradni list RS, št. 2/91, 56/92, 49/95, 66/95, 40/97 in 63/99);

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MP 1/2 Javna skladišča (Uradni list RS, št. 49/95 in 66/95);

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MP 4/1 Letališče (Uradni list RS, št. 70/95, 13/99, 76/01 – odl. US, in 100/07);

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje ŽG Ljubljana (Uradni list SRS, št. 23/89 ter Uradni list RS, št. 56/92 in 29/06);

-        Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MM4 (Uradni list SRS, št. 6/79);

-        Odlok o zazidalnem načrtu za del zazidalnega otoka MM4 (MM4/1, MM4/2, MM4/3 in MM4/4) (Uradni list SRS, št. 18/81).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.